Tudi v Sloveniji se je gospodarska rast v prvem četrtletju nekoliko upočasnila, a ostala bistveno močnejša kot v evrskem območju. "Medletna rast industrijske proizvodnje in izvoza se je znižala, manj intenzivna je bila tudi rast domačega trga, vsaj če tako sklepamo na podlagi prihodkov v trgovini in gradbeni dejavnosti," so navedli.

Na upočasnitev rasti gradbeništva je vplivalo predvsem slabo vreme, povpraševanje po gradbenih delih pa je ostalo močno. Uvozni podatki sicer nakazujejo nadaljevanje naložbenega cikla, saj se je uvoz proizvodov za naložbe v letošnjem prvem četrtletju močno povečal. Rast uvozne komponente domačega povpraševanja kljub temu ni opazneje presegla rasti izvoza, tako da je ostal enoletni presežek na tekočem računu do marca zelo visok pri 6,4 odstotka ocenjenega bruto domačega proizvoda.

Zaposlovanje tuje delovne sile
Hitro rast zaposlovanja omogoča pritok tuje delovne sile. V letošnjih prvih štirih mesecih je bilo izdanih več kot 5.000 delovnih dovoljenjih za zaposlitev tujcev, kar je 78 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Kar 82 odstotkov dovoljenj je bilo pridobljenih na podlagi sporazuma o zaposlovanju državljanov BiH-a.

Hitra rast zaposlovanja izhaja tudi iz zaposlovanja brezposelnih, kar se kaže v zniževanju stopnje registrirane brezposelnosti, ki je marca padla na 8,6 odstotka. Čeprav številni kazalniki kažejo na pomanjkanje delavcev, rast plač ostaja razmeroma nizka, marca le 2,9-odstotna, kar je precej pod ocenjeno rastjo produktivnosti dela.

Javnofinančni položaj se še naprej izboljšuje. Prilivi davkov in prispevkov so bili v prvih štirih mesecih medletno večji za okoli 7,5 odstotka, še vedno pa ni pospeška v črpanju evropskih sredstev. Ob ugodnih gibanjih so prisotna tudi različna tveganja, ki vključujejo negotovost glede prihodnje višine sredstev za zaposlene in javnih naložb.

Vzpon slovenskega gospodarstva
Analiza zaključnih računov gospodarskih družb potrjuje lanski vzpon slovenskega gospodarstva. Neto dobiček se je v primerjavi z letom 2016 povečal za več kot 15 odstotkov in je presegel 3,7 milijarde evrov, kar je najvišja raven po letu 2007. Vendar je bil dosežen v precej drugačnih razmerah, saj so se - v nasprotju z visoko rastjo zadolževanja v obdobju pregrevanja gospodarstva - gospodarske družbe lani v agregatu še razdolževale.

Delež lastnih sredstev v virih financiranja gospodarskih družb se je lani ponovno povečal, visoki dobički pa omogočajo nadaljevanje tovrstnega načina financiranja. Z vidika finančne stabilnosti podjetij je to ugodno, saj zmanjšuje potrebo po dolžniškem financiranju, tudi pri domačem bančnem sistemu. Za banke pa to predstavlja izziv, saj so soočene z dohodkovnim tveganjem šibke rasti obrestnih prihodkov z naslova kreditiranja podjetij.