Evropska centralna banka (ECB) se je na negotovost glede prihodnosti Grčije v območju z evrom odzvala z zamrznitvijo posojil nekaterim grškim bankam.

"Kdor misli, da je prehod na drahmo rešitev, se moti"
Ekonomist Bernard Brščič meni, da je to izrazito zlovešč znak in eden od korakov k neizbežnemu - izstopu Grčije iz evrskega območja. S tem se bo po njegovem še zaostrilo vprašanje likvidnosti grških bank, pričakovati je tudi stopnjevanje bančne panike. Če se zgodi naval na grške banke, bo, kot pravi, še pred volitvami prišlo do zloma grškega gospodarstva in družbe.

"To pa je izrazito nezaželen razvoj dogodkov. Tako za Grčijo kot evrsko območje bi bilo najbolje izpeljati nadzorovan izstop, ki ne bi pripeljal do množičnega dvigovanja gotovine in s tem povzročil gospodarskega opustošenja," je izpostavil in dodal, da je prihodnost, zlasti za Grčijo, mrakobna.

"Kdor misli, da je prehod na drahmo za Grčijo dobra rešitev v smislu dolgoročne perspektive, se moti, saj je evro z vidika cenovne stabilnosti valuta, ki je superiorna grški drahmi. Grki bi dober denar zamenjali s slabim. In to samo zato, da bi dobili fleksibilnost v polju denarne politike, ki bi s konkurenčno devalvacijo omogočila neizbežen padec realnih dohodkov," je prepričan.

Meni, da je ECB po drugi strani treba razumeti, saj mora skrbeti za zakonitost in dobičkonostnost svojega poslovanja. Verjetno so po njegovih besedah presodili, da so grške banke ne samo nelikvidne, ampak nesolventne, z znatnim negativnim lastniškim kapitalom in nujno potrebnimi milijardnimi dokapitalizacijami, nesolventnim poslovnim bankam pa centralna banka kot posojilodajalec v skrajni sili ne sme posojati.

Ekonomist Maks Tajnikar pa pravi, da je v tem trenutku zelo težko reči, kaj to pomeni in da tega verjetno za zdaj ne ve nihče. Ker takega primera še ni bilo, meni, da tudi ECB ne ve natančno, kako naj reagira, saj so v ozadju tudi politične odločitve, ki morajo biti sprejete, preden lahko reagira.

"Če mene vprašate, sta razloga za zamrznitev dva. Eden je, da je lahko to, dokler niso razščiščene zadeve z bankami, metanje denarja v prazno. Druga stvar pa je, da se na ECB-ju čaka, kakšne bodo politične rešitve, ker je od tega odvisno, kako bo ECB sodeloval pri podpori grškim bankam. Bolj ali manj je jasno, da je vprašanje izstopa Grčije iz evrocone dejansko postalo aktualno. Nekoč sem bil prepričan, da nobeden ne bo tako neumen, da bi to naredil," opozarja Tajnikar.

Kot pravi, je jasno tudi, da Grčija ne more kar tako enostransko izstopiti iz evrskega območja in mora imeti podporo določenih evropskih institucij, zlasti ECB-ja, zato misli, da se trenutno izvaja neki "time out", ki bo trajal še nekaj časa, dokler ne bodo končane volitve in dokler se ne bodo grški politiki zmenili, kaj bodo naredili.

Brščič svari pred učinkom domin
Strokovnjaka smo še povprašali, kaj bi izstop Grčije iz evrskega območja pomenil za Slovenijo in za vsa posojila, ki smo jih dali Grkom.

"Gotovo bi prišlo do odpisa dolga, vprašanje je samo, v koliko odstotkih. Težava je, da velika večina tega dolga ni več v posesti finančnih institucij, ampak so kreditodajalci javnega značaja, države evroobmočja, ECB in IMF. Tukaj pa so odpisi izjemno problematični, zlasti pri ECB-ju, kjer bi popoln odpis grških dolgov povzročil pojavnost negativnega kapitala. Menim, da bo treba odpisati znaten del dolga," je prepričan Brščič.

Prav mogoče je, tako Brščič, da bodo Grki razglasili enostransko prekinitev poravnavanja obveznosti, zlasti če 17. junija zmaga radikalna levica. Potem bomo po njegovem pred dolgotrajnimi pogajanji, kako zagotoviti poravnavanje teh obveznosti. Poudarja, da pa je že zdaj jasno, da so bili odločitev slovenske politike za pomoč Grčiji leta 2010 in odpis ter reprogram v letu 2011 velika napaka, saj so se težave po letu 2010 samo zaostrile, stroški reševanja Grčije pa poleteli v nebo.

"Delni odpis bo pravzaprav malenkost v primerjavi s potresom, ki bo sledil verjetnemu izstopu Grčije. Mislim na nevarnost učinka domin za preostale periferne države, zlasti Španijo, Portugalsko in Italijo. Po najslabšem scenariju se bosta pojavila bančna panika in dvigovanje gotovine tudi v teh državah," je opozoril.

Dejal je, da bi bilo za samo Grčijo najbolje, da bi ostala v evrskem območju in da bi izvedla javnofinančno konsolidacijo, kot je predvidena, a žrtve, ki jih to od grškega prebivalstva zahteva, niso združljive z demokratično ureditvijo. Grčija bi namreč v tem trenutku za konsolidacijo potrebovala verjetno 50-odstotno zmanjšanje dohodkov proizvodnih dejavnikov in socialnih transferjev, takšnega radikalnega programa pa po Brščičevih besedah ne more izpeljati nobena demokratična oblast.

"Zabavna zgodba to ni za nikogar, da se razumemo"
"Ravno včeraj sem bral nemške ekonomiste. To vprašanje jih zelo zanima, in menijo, da bi v takem primeru Grčija morala s svojo notranjo zakonodajo enostavno razglasiti nezmožnost vračanja posojil in obresti, kar pomeni, da bi formalno mi ta del izgubili. Bi pa to pomenilo, da bi nekje v prihodnjih letih, ko bi se razmere v Grčiji poskušale konsolidirati, začeli tudi mi, zelo verjetno na bilateralni osnovi, ne preko EU-ja, pogovarjati, kako ta dolg, ki bi pri nas obstajal, pri njih pa ne, sanirati," pa je dejal Tajnikar.

Pojasnil je, da bi verjetno šlo za dogovor, po katerem bi Grčija obljubila, da bo v naslednjih 50 ali pa 100 letih vrnila glavnico dolga in mogoče čez nadaljnjih 10 let začela plačevati še obresti, bolj ali manj bi pa ta denar kratkoročno izgubili. "Zabavna zgodba to ni za nikogar, da se razumemo," je razložil.