Smo pred poskusom še ene finančne goljufije? Formula je dobro znana: kupiš podjetje; ker denarja nimaš, ti ga posodi banka. In ker tudi CPL računa na darežljivost bank, se zastavlja vprašanje, ali ne gre še za en manever, kako iz izčrpanega SCT-ja pobrati priporočila za nove posle, upnike pa pustiti praznih rok, sta se v TV Dnevniku spraševali novinarki Alenka Pogačnik in Duška Lah.

Cestno podjetje Ljubljana se je v zgodbo z SCT-jem vpletlo predvsem z nakupom Tovarne asfalta Črnuče. Zanjo naj bi odšteli 3,3 milijona evrov, kupnino pa na željo SCT-jeve hčerinske družbe Naložbe poplačali v obliki delnic. Za odprodajo 51-odstotnega deleža v TAČ-u je stečajna upraviteljica Marija Magdalena Šantl izvedela šele pozneje in takrat priznala, da ne ve, kje je končala kupnina.

V CPL-ju, ki ga vodi Alojz Kramljak, naj bi se glede kreditiranja odkupa dogovarjali z različnimi institucijami, predvsem z bankami - med drugim tudi z NLB-jem, ki mu SCT že zdaj dolguje več milijonov, sklenjenih pa ima tudi nekaj garancij. Če bi investitorji zahtevali njihovo unovčenje, bi to za našo največjo banko pomenilo za okoli 120 milijonov evrov obveznosti. Cestno podjetje Ljubljana je sicer srednje gradbeno podjetje, ki ima v lasti tudi Komunalno podjetje Ljubljana. Njihovi prihodki so precej stabilni, saj s koncesijsko pogodbo vzdržujejo ljubljanske in nekatere državne ceste ter opravljajo zimsko službo. Lani so njihovi prihodki od prodaje znašali 49 milijonov in pol, kar je skoraj petkrat manj, kot so znašali prihodki SCT-ja. Družba ima sicer za okoli 78 milijonov evrov kapitala in za okoli 31 milijonov evrov posojil.