"Elektroenergetika je 60 let delovala po ustaljenih tirnicah, zdaj se vse obrača na glavo," napoveduje Boštjan Bandelj. Kot pravi, smo trenutno v nekakšnem vmesnem, prehodnem obdobju, ki je burno. Nihče ne ve natančno, kakšni pretresi nas še čakajo, pa tudi ne, kakšno bo ravnovesje po tem. V preteklosti je bilo elektriko najceneje pridobivati iz premoga, vendar tak način ni več vzdržen. Novi način z brezogljičnimi viri potrebuje veliko inovacij, vlaganj, pa tudi sprememb v obratovanju elektroenergetskih sistemov.

"Presenečen sem, kako hitro se cenijo solarni paneli, baterije. V petih ali šestih letih so se solarni paneli pocenili za 10-krat! Po eni strani se vrstijo veliki negativni šoki, kot je energetska kriza, po drugi pa smo priča izjemnim tehnološkim prebojem. Sem optimist in hkrati realist. Nisem pa pristaš tega, da se ljudem sadijo rožice. Prehodno obdobje ne bo preprosto, nastali bodo namreč dodatni stroški in nihče ne ve, kdaj se bo poslovno okolje oskrbe z energetiko ustalilo," pravi Bandelj.

Ukvarja se s prodajo emisijskih kuponov na mednarodnih trgih

Podjetje Belektron, ustanovljeno pred 15 leti, se ukvarja s prodajo emisijskih kuponov na mednarodnih trgih. Gre za nekakšne dovolilnice za izpust tone toplogrednih plinov. Nekateri temu pravijo odpustki za velike okoljske onesnaževalce. A Bandelj poudarja: "To je le orodje za doseganje podnebnih ciljev, ki jih je določila Evropska unija. In to orodje je, kot kažejo podatki, z vidika doseganja podnebnih ciljev, zelo učinkovito. Od leta 2005 so se izpusti sodelujočih onesnaževalcev zmanjšali za 47 odstotkov!" Po besedah Bandlja je to izjemen uspeh v primerjavi z drugimi pristopi k zmanjševanju emisij. Na to ne nazadnje kaže tudi podatek, da so podobne sheme v prizadevanjih za omilitev okoljskih sprememb uvedle tudi ZDA, Velika Britanija, Švica in Kitajska.

Čeprav je trden zagovornik evropske ideje zelenega prehoda, zaradi okoljskih in strateško-gospodarskih vidikov pa ima tudi pripombe na nekatere evropske zaveze v zvezi s tem.

"Prepoved prodaje vozil z notranjim zgorevanjem po letu 2035 bo po mojem mnenju dosegla nasproten učinek od želenega. Sem navdušenec nad električnimi avtomobili, a ti bi morali postati najbolj zaželeno prevozno sredstvo, ker so cenejši in boljši, ne pa zato, ker je konkurenca prepovedana! To povzroča preglavice avtomobilski industriji, hkrati pa polarizira družbo in marsikoga nastroji proti zelenemu prehodu," pravi Bandelj.

Belektron več kot 99 odstotkov poslov sklene na mednarodnih trgih z emisijskimi kuponi in izvedenimi finančnimi instrumenti. Lani so imeli za več kot 12 milijard evrov prometa, 10 zaposlenih pa je ustvarilo 30 milijonov evrov čistega dobička. Dodana vrednost na zaposlenega je dosegla osupljive tri milijone evrov in pol.

Morda bi bilo smiselno začasno TEŠ še pustiti delovati

S slovenskimi podjetji Belektron praktično ne posluje. Kljub temu ima svoje mnenje o TEŠ-u in JEK-u 2. "Kot državljan in davkoplačevalec bi dejal, da ima TEŠ tri osnovne težave … naložba je že v temelju predraga, cene premoga so previsoke, ob odločitvi za investicijo pa so se podcenile ambicije evropske politike na področju zelenega prehoda."

V Evropski uniji sicer deluje še nekaj 100 takšnih termoelektrarn, a jih pospešeno zapirajo. Bandelj verjame, da bo lastnik TEŠ-a HSE dobro pretehtal, kdaj bo najprimernejši čas za njegovo popolno zaprtje. Ob tem opozori, da vojna v Ukrajini še vedno traja, Evropska unija pa 10 odstotkov zemeljskega plina še vedno dobiva iz Rusije, in to prek ukrajinskega ozemlja. Rusija Ukrajini plačuje za tranzit, a ta pogodba se izteče konec leta. V tem kontekstu Bandelj opozori, da bi bilo morda smiselno začasno TEŠ še pustiti delovati. "Kdo ve, kakšne bodo spremembe, in če imaš elektrarno, se lahko odzoveš nanje ..."

Ni si smiselno vnaprej zvezati rok z zavezujočo referendumsko odločitvijo

Prvi mož Belektrona se je dotaknil tudi največje naložbe na področju energetike, ki je pred nami – JEK2. "Sem zagovornik jedrske energije, hkrati se zavedam tveganj, povezanih s približno 10 milijard evrov vredno investicijo." Do skorajšnjega referenduma o tem je kritičen: "Ne vem, ali se bom udeležil referenduma, ker se mi zdi na neki način nepošteno od politike, da na ljudi prelaga odgovornost za odločitev, ki je iz strokovnega – finančnega in tehničnega – vidika izjemno zahtevna."

Po njegovem bi bilo smiselno, da nosilec projekta GEN energija nadaljuje aktivnosti in študije v zvezi z JEK-om 2, končno odločitev o izvedbi pa sprejme šele po končanju vseh raziskav. V prihodnjih dveh ali treh letih namreč lahko sledi tehnološki preboj pri hrambi vodika ali pa kakšna nova energetska kriza. In zaradi tega si, kot pravi, ni smiselno vnaprej zvezati rok z zavezujočo referendumsko odločitvijo.