Najslabše se je leto začelo za zaposlene v Preventu Globalu - po dveh zamenjavah uprave v letu 2009 in številnih sporih obeh največjih lastnikov Janka Zakeršnika (52-odstotni delež) in Nijaza Hastorja (45 odstotkov), so se zadeve začele le še zaostrovati. Marca je nato takratno vodstvo podjetja na čelu z Renatom Kranjcem kar trikrat ovadilo nekdanjega predsednika uprave Jožeta Kozmusa in njegovega sina Matjaža zaradi zlorabe položaja in pravic.

Maja je nato postalo jasno, da brez sanacijskega načrta podjetje ne bo moglo več poslovati. Predsednik uprave Preventa Globala Renato Kranjc je takrat pojasnjeval, da bi bila mogoča rešitev tudi odprodaja dela premoženja, od katere bi dobili okoli 55 milijonov evrov, potrebnih za poplačilo dolgov bankam. Uprava je obenem še napovedala, da se bodo morali v podjetju vsaj od 350 do 400 delavcem "zahvaliti" za sodelovanje.

S (prvo) spontano stavko le dosegli izplačilo plač
Le nekaj dni pozneje, 18. maja, ko je postalo jasno, da na tekočih računih še vedno ni nakazanih aprilskih plač, so preventovci, še vedno pod vtisom dogodkov in napovedi v dneh predtem, da sledijo odpuščanja, spontano ustavili šivalni stroje in po dogovoru s sindikatom za naprej napovedali stavko. To je vodstvo podjetja le prepričalo, da jim je nakazalo plačilo za zasluženo delo.

Nato je dva meseca kazalo, da se zadeve umirjajo, čeprav je uprava ves čas v okviru finančnega prestrukturiranja družbe napovedovala odpuščanja. Delavci so napeto čakali napovedani 23. julij, ko naj bi bilo znano, koliko delavcev bo ostalo na cesti. Tega dne so delavci, siti praznih obljub o plačah in izmikanja, ko je beseda nanesla na prihodnost podjetja z okoli 2.000 zaposlenimi, nato znova spontano ustavili proizvodnjo.

Prvi veliki izziv za Radićevo: Kaj storiti s Preventom?
Le nekaj dni pozneje po tem, ko je Prevent Global razglasil plačilno nesposobnost, se je v dogajanje vmešala novoimenovana ministrica za gospodarstvo Darja Radić, ki je predsedniku uprave Kranjcu ponudila svojo pomoč pri analizi možnosti, ki jih ima vodstvo, da podjetje reši pred propadom in delavce pred zavodom za zaposlovanje. Med drugim je Radićeva ponudila tudi odlog plačila prispevkov.

Uprava in lastnika podjetja so nato pretresali možnosti, razpravljali, preračunavali - vse do 30. julija, ko je kot delavce (in posledično celotno Koroško) šokirala novica, da možnosti za rešitev Preventa ni več: uprava je napovedala stečaj. Na cesti je ostalo več kot 1.200 ljudi v krovni in hčerinskih družbah. V reševanje podjetja sta se dejavno vključila tako Radićeva kot premier Borut Pahor in predsednika uprave Kranjca povabila na pogovor. Ob tem sta ves čas poudarjala, da država nikakor ne more pomagati podjetju, ki je v zasebni lasti, in k ukrepanju vztrajno pozivala (še vedno sprta) lastnika Zakrajška in Nestorja.

Sindikat, dobrodelne organizacije in koroške občine pa so medtem poskušale po svojih močeh pomagati zaposlenim v največjem koroškem podjetju. Dostavljali so pošiljke s hrano, pomagali pri izpolnjevanju vlog za dodelitev enkratnih in socialne pomoči, organizirali podaljšan delovni čas centrov za socialno delo in podobno. Rdeči križ in Slovenska karitas sta zbirala denar, ki so ga namenili za ozimnico in osnovne šolske in druge potrebščine.

Ministrica in Pahor ponudila pomoč novemu lastniku
Radićeva in Pahor sta po razglasitvi stečaja poudarila, da lahko država pomaga samo s ponujanjem ugodnosti morebitnim novim vlagateljem, ki bi na primer kupili delež podjetja. Interesente sta nato pozvala, naj jima predložijo dodelan načrt vstopa v družbo, obenem pa zatrdila, da ne glede na vse, država nikakor ne bo pomagala starima lastnikoma. Na poziv so se odzvali trije ponudniki, le ena ponudba je bila popolna. Pozneje je ministrstvo vso svojo podporo namenilo ravno avstrijskemu podjetju Boxmark, ki je takoj zaposlilo okoli 100 šivilj v svojem obratu V Kidričevem in najelo stroje, prostore in opremo.

Medtem so se organizirali tudi župani koroških občin s poslancem Matjažem Zanoškarjem, sicer županom Slovenj Gradca, na čelu in vladi predlagali, naj ukrepa tako kot leto prej in tudi za Koroško sprejme intervencijski zakon. Brezposelnost je namreč skokovito narasla - v Radljah ob Dravi, kjer je bilo še maja "le" 12,4 odstotka brezposelnih, je ta delež septembra znašal 17,9 odstotka, nič bolje pa ni bilo niti v Dravogradu, na Ravnah na Koroškem in Slovenj Gradcu.

Prevent na koncu rešil Boxmark
V začetku septembra, ko je stečaj Preventa postal tudi uraden, se je na zavod za zaposlovanje prijavilo več kot 1.000 ljudi, a so številni med njimi kmalu našli delo bodisi pri Boxmarku bodisi v družbi Halog iz Lenarta.

Kako se je sesul gradbeni imperij Hilde Tovšak ...
Za delavce Preventa se je tako vse skupaj končalo precej bolje, kot bi se lahko. Precej težje je bilo zaposlenim v Vegradu. Že leta 2009 se je namigovalo, da Vegrad pestijo hude težave, a so v vodstvu podjetja, na čelu z direktorico Hildo Tovšak, to ostro zanikali. Tudi ko se je februarja začelo govoriti, da Vegrad nima denarja za plače in poplačilo regresa iz leta 2009, so zatrjevali, da v trditvah ni niti zrna resnice. V isti sapi pa je Tovšakova delavcem in sindikatu predlagala, da bi delavci nekaj mesecev prejemali le minimalno plačo. Sindikalist v podjetju, Samo Mastnak, je priznaval, da ima Vegrad blokirane račune, obenem pa izrazil zaskrbljenost zaradi zamud pri gradnji Celovških dvorov, zaradi česar je Vegrad čakala še kazen.

Slab mesec pozneje je to, da so računi podjetja že dlje časa blokirani, priznala tudi Tovšakova in pojasnila, da bodo zato na trimesečno čakanje poslali okoli 229 od 1.700 zaposlenih - ti so nato začasno delo prekinili 4. marca. Sindikat je z vsemi mogoči argumenti poskušal vodstvo prepričati, naj najde vsaj denar za plače iz leta 2009, ki jih je podjetje še vedno dolgovalo zaposlenim. A direktorica Tovšakova je vztrajala - denarja ni. Njen edini cilj pa "ohraniti delovna mesta v podjetju". Zato je pač treba potrpeti, je dala vedeti delavcem.

Kam je še denar za posojila?
Približno takrat so začele iz gradbenega podjetja prihajati izpovedi delavcev, ki so zgroženi ugotavljali, da jim Vegrad od plač trga obroke posojil, a jih ne nakazuje naprej bankam. Branka Gabrijel, ena najtesnejših sodelavk Hilde Tovšak,odgovorna za kadrovsko področje v Vegradu in ena izmed članov nadzornega sveta, je pojasnjevala, da se je težava pojavila, ker je "prišlo do zamika plač" in zato niso mogli denarja takoj nakazati naprej. Delavci so bili vedno bolj zaskrbljeni tudi, ker so se pojavili sumi, da podjetje ne plačuje niti prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje.

In medtem ko je v začetku marca vodstvo Vegrada še zatrjevalo, da ne bodo nikogar več poslali na čakanje in da bodo vložili vse napore v to, da z upniki (povečini bankami) dosežejo dogovor o sprostitvi računov, so delavci večkrat napovedali in v zadnjem trenutku tudi odpovedali stavko. Samosvoj način reševanja težav pa je izbralo šest zaposlenih v Vegradovem hčerinskem podjetju Gradve, ki so zasedli prostore družbe in od direktorice Tovšakove zahtevali poplačilo zaostalih plač v višini 110 tisoč evrov. Ker se je štirim izmed šestih delavcev že izteklo dovoljenje za začasno bivanje v Sloveniji, so v Vegradu težavo rešili tako, da so o tem obvestili pristojne službe, ki so štiri delavce "pospremile" do državne meje.

Priprave na morebitni stečaj
Sredi junija so v javnost začele prihajati informacije, da se Tovšakova pospešeno pripravlja na morebitni stečaj družbe - na matično družbo je prenašala hčerinske, zaradi česar so odgovore od direktorice zahtevali tudi v državni Posebni družbi za podjetniško svetovanje (PDP), ki je imela v Vegradu 29-odstotni delež, in dosegli, da so bile nepremičnine, ki jih je vodstvo naprej z matične preneslo na hčerinska podjetja, nato prenesene nazaj na matično družbo. V tem času sta dva izmed podizvajalcev, ki ju je Vegrad najel za dela na Celovških dvorih, zaradi neplačanih obveznosti vložila predlog za stečaj podjetja, prvi pa je predlog po le nekaj dneh tudi umaknil.

Vodstvo podjetja je s predlogom dokapitalizacije še zadnjič poskušalo postaviti podjetje na nazaj na noge. Delničarji so potrdili predlog, s katerim je podjetje dobilo 15,5 milijona evrov svežega denarja. Največ je prispevala PDP, družba pooblaščenka Vegrad Naložbe, 57-odstotna lastnica podjetja, pa "le" tri milijone.

Prve kriminalistične preiskave
Zaradi številnih očitkov o nepravilnostih, ki naj bi se dogajale v podjetju, je Vegrad pod drobnogled konec julija vzela tudi policija oz. kriminalisti, ki se ukvarjajo z gospodarsko kriminaliteto. Preiskovali so sume kršitev delovnopravne zakonodaje in zlorab, povezanih s poslovanjem družbe. Posvetili pa so se tudi preiskovanju morebitnega neupravičenega zadrževanja prostovoljnih prispevkov delavcev, ki so za družino umrlega zaposlenega zbrali približno 14.000 evrov, a denarja družina pokojnega ni nikoli dobila. Pozneje se je izvedelo še za en podoben primer.

Radićeva odklonila pomoč in svetovala stečaj
In medtem ko je ministrica za gospodarstvo Darja Radić dejavno sodelovala pri reševanja slovenjgraškega Preventa, je v primeru Vegrada jasno povedala, naj družba pomoči države ne pričakuje in da je po njenem mnenju najboljša rešitev stečaj podjetja, "da se ta agonija konča". Dejala je tudi, da je vse, kar država še lahko stori, da pomaga delavcem. Uprava Vegrada je sicer vztrajno zatrjevala, da bo podjetje rešila že prisilna poravnava in da stečaj ni potreben. Izvršni direktor PDP-ja Matej Golob Matzele pa je opominjal, da uprava ves čas onemogoča njihovo delovanje v družbi, delo pa je bilo oteženo po njegovem tudi nadzornemu svetu, saj sta druga dva nadzornika (predsednik sveta je bil Klemen Boštjančič, predstavnik PDP-ja), delovala bolj kot podaljšana roka uprave in ne tako, kot bi nadzornika morala.

Nato je znova počilo - potem ko je uprava že nekaj dni prej priznala, da podjetje ni solventno, je sredi avgusta, mimo nadzornikov oz. vsaj mimo prvega nadzornika Boštjančiča, vložila še predlog za prisilno poravnavo, kar je izzvalo ogorčenje Boštjančiča in PDP-ja. Tovšakovo sta večkrat pozvala k odstopu, in ker ta ni in ni želela zapustiti položaja, je po novi neuspeli seji nadzornega sveta (na kateri naj bi razpravljali ravno o razrešitvi direktorice) obupal Boštjančič in sam napovedal odstop z mesta prvega nadzornika.

Tovšakova v solzah napovedala odstop
Prva mala drama se je v dneh, ki so sledili, le še stopnjevala - Tovšakova je v solzah napovedala svoj odstop, a šele po tem, ko bi sodišče izreklo sklep o prisilni poravnavi. Ob tem jo je za sprejem prosil tudi sindikalist v podjetju Srečko Čater, ki je želel vedeti, kdaj lahko delavci pričakujejo vsaj del plač, ki jih niso videli že mesece. A Tovšakova zanj ni imela časa.

1. septembra je prekipelo tudi enemu izmed podizvajalcev - pred vhod v podjetje je nastavil doma izdelano bombo. Da tako ne gre več naprej, je spoznala tudi Tovšakova in dan potneje, ko je sodišče potrdilo prisilno poravnavo, odstopila, na njeno mesto je bil imenovan Boris Medved, za prokurista pa Sandi Knez.

Delavci obupano čakali na izplačila. Dokler niso dočakali vsaj stečaja.
A s tem agonije Vegrada in zaposlenih ni bilo konec - delavci, obupani in lačni, so napovedali stavko, saj plač izpred treh mesecev ni in ni bilo. Uprava je sicer sprejela njihove stavkovne zahteve in obljubila izplačilo (v to je privolila tudi stečajne upraviteljica Alenka Gril, ki je sklenila, da plače spadajo v tekoče stroške podjetja in da jih lahko nakažejo), a se je nato znova zapletlo - izplačilo je namreč zadržala banka in se pri tem sklicevala na zakonodajo, ki opredeljuje prisilno poravnavo.

Malo lažje so delavci začeli dihati šele, ko je konec septembra uprava le uvidela, da prisilna poravnava ne bo uspela, in napovedala stečaj. Delavci so nato dobili odpovedi pogodb in se v začetku novembra končno lahko prijavili na zavod za zaposlovanje ter zaprosili za socialno pomoč.

Nepravilnosti, kazanje s prstom, ovadbe. A zgodbe še ni konec.
Bolj kot se z dogajanjem v Vegradu ukvarjajo kriminalisti in pravniki, bolj je jasno, da so se v podjetju dogajale številne nepravilnosti - zaključno poročilo, ki ga je konec oktobra obravnavala tudi vlada, je pokazalo, da je bilo poslovanje nepregledno, da so bile težave pri postavljanju posebnih revizorjev, da prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje niso bili redno plačevani itd. Radićeva je pozneje s prstom pokazala tudi na nadzornike, ki da svojega dela niso opravljali tako, kot bi ga morali. Zaradi že omenjenega zadrževanja in razpolaganja s prostovoljnimi prispevki za družini dveh umrlih delavcev so padle tudi kazenske ovadbe, a zgodba še zdaleč ni končana. Ali sploh kdaj bo?