V avtentičnem okolju, kjer so film o Kekcu tudi posneli, stojijo hiške Brinclja, Bedanca, tete Pehte, pa lovske pasti za medvede, skrivni rovi in seveda neokrnjnena narava. Vse to je zamisel Darje in Janija Hrovata, ki s tematskim parkom nudita posebno turistično ponudbo tako otrokom kot odraslim. O njuni izvirni ideji smo se pogovarjali z Darjo Hrovat.

Z organiziranjem in prodajo aktivnosti za športno preživljanje prostega časa se ukvarjate že dve desetletji. Kako ste dobili to idejo?
V Kranjski Gori smo imeli agencijo in smo nudili sankanje na Vršiču. Ko se je zimska sezona končala, smo nudili izlete na Mangart, Tromejo in podobno. Ob tem pa smo ugotovili, da je v Kranjski Gori ogromno otrok, ki pa ne gredo nikamor. Zato smo pred agencijo začeli vrteti filme o Kekcu. Vsak večer se je zbralo ogromno otrok in vsi so bili navdušenimi nad filmi, zato smo organizirali izlet v planine, kjer so filme posneli. Najprej otroci tam niso videli Kekca in ugotovili smo, da samo to ni dovolj. Zato smo enega izmed pastirjev prosili, naj bo Kekec, potem smo nagovorili eno gospo, da je zaigrala teto Pehto in tako se je stvar začela razvijati.

Ponudbo ste torej postopno razširjali?
Najprej so otroci v Kekčevo deželo lahko hodili brez staršev, vozili smo jih v avtomobilu po skupinah nekaj otrok. Ko se je stvar razvedela, so nas začeli klicati vrtci, ali bi lahko prišle tudi organizirane skupine. Čez nekaj let smo projekt razširili, vrtci so lahko začeli hoditi na izlete že spomladi.

Kdo vse sodeluje? So vse to vaše ideje?
Največ idej ima moj mož, vsako leto dopolnjujemo Kekčevo deželo z novimi atrakcijami, potmi, kočami, idejami. Sama pa zadevo speljem, vodim skupine. Sva ekipa – on da ideje, jaz realiziram.

Nameravate ponudbo še razširiti na druge zgodbe?
V Kekčevi deželi smo začeli z enim likom – Kekcem. Nato smo dodali Pehto. Zdaj imamo še Rožleta, Mojco, Tinkaro, Bedanca, Brinclja. Vsako leto dodamo kaj novega. Morda bo drugo leto prišel še lik Vitranca. Pet likov je stalnih, eden na leto po navadi pride zraven, eden se poslovi. Nekatere učiteljice in vzgojiteljice namreč hodijo k nam vsako leto že vrsto let in želimo si, da njim ni dolgčas.

Katere skupine otrok pa so najbolj navdušene nad takim tematskim parkom?
K nam pridejo otroci do 10 leta in zgodbi verjamejo. Potem se jim nekaj časa to zdi neumno, ko so starejši pa spet postane zanimivo. Imamo tudi skupine odraslih, ki se jim zdi zanimivo spet oditi v pravljico, se umaknejo iz realnega sveta in začnejo znova uživati.

Vas obiščejo tudi tuji turisti?
Imamo tudi kakšno skupino tujih odraslih turistov, predvsem Angleže. Ne toliko zaradi Kekčeve zgodbe, ampak predvsem zaradi lepo narave, lepo se jim zdi, da imamo postavljene koče, take, kot so bile včasih. Redno hodijo tudi otroci zamejcev iz Avstrije in Italije.

So igralci, ki upodabljajo like, pri vas zaposleni?
Kekec je že štiri leta redno zaposlen pri nas. To je najboljša služba (smeh). Preostale like pa igrajo študenti. Veliko jih je s turističnih smeri in predvsem vzgojiteljske, saj študentke rade delajo z otroki čez poletje.

Kako vas je podprla lokalna skupnost, lokalna politika?
Ko smo začeli pred 20 leti, smo imeli veliko podporo lokalne skupnosti. Takrat so bili drugačni časi, podprli so našo idejo, ni pa bilo finančne podore. Zdaj je tega manj. Vsi nas hvalijo, a posebne podpore ne čutimo.