Načrt restrukturacije je zahtevala Evropska komisija v postopku ugotavljanja državne pomoči v zvezi z v marcu 2011 izvedeno dokapitalizacijo, so sporočili prek Seoneta.
Kot je znano, je Banka Slovenije z odredbo od NLB-ja zahtevala, da do konca leta 2011 izboljša kapitalsko ustreznost, ciljne količnike kapitalske ustreznosti pa doseže z dokapitalizacijo.
Višina dokapitalizacije naj bi znašala vsaj 250 milijonov evrov, ni pa še jasno, kako se bo izvedla. Uprava in nadzorni svet NLB-ja sta na skupščini konec junija na podlagi zahteve Banke Slovenije še za letos predlagala novo dokapitalizacijo, tudi tokrat v višini 250 milijonov evrov. Že marca so lastniki banko že dokapitalizirali za to vsoto, pri spomladanskem povečanju kapitala pa je levji delež delnic (za dobrih 243 milijonov evrov) vplačala država.

V skladu z vladno izjavo ob julijski objavi rezultatov vseevropskega stresnega testa bank, ki ga je NLB opravil za las, bodo imeli pri tokratni dokapitalizaciji NLB-ja prednost zasebni vlagatelji, uporaba javnih sredstev pa je predvidena le v primeru potreb izognitve morebitnim izgubam, če zasebni viri ne bodo zadostni ter pod strogo določenimi pogoji.

Kako v nenaklonjenih razmerah iztržiti največ?
Država se po navedbah ministra za finance Franca Križaniča pogovarja z več zainteresiranimi vlagatelji, med katerimi se poleg drugega največjega lastnika NLB-ja, belgijskega KBC-ja, najpogosteje omenja še Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Mednarodno finančno korporacijo (IFC) iz skupine Svetovne banke. Govori se, da bi KBC utegnil znova sodelovati pri povečanju kapitala, tako da ohrani nadzorni delež.

V pogajanjih naj bi bil največji kamen spotike cena dokapitalizacijske delnice. Marca je bila pri 116 evrih in pri njej tudi tokrat vztraja država. Glede na trenutno poslovanje banke, ki ga obremenjujejo visoke oslabitve in rezervacije, pa naj bi bila ta po mnenju morebitnih vlagateljev previsoka. Zato naj bi zahtevali zagotovila, da se bodo lahko iz lastništva umaknili vsaj po tej ceni.

Obstaja pa tudi druga možnost povečanja kapitala. Če dogovora med lastniki in morebitnimi novimi vlagatelji ne bo, naj bi lastniki odločali o dokapitalizaciji z izvedbo javne ponudbe delnic po tržnih pogojih. Cena delnice bi bila v tem primeru verjetno precej nižja, kar ni všeč državi kot največji lastnici.

Ob tem zapletenem položaju se je omenjala tudi možnost, da dokapitalizacije ne bo letos, temveč na začetku prihodnjega leta.