Slovenija je dobila uradno vabilo, da se pridruži Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki združuje gospodarsko najrazvitejše države na svetu. Poleg Slovenije sta v organizacijo povabljena še Estonija in Izrael. "Vse tri države so izpolnile priporočila OECD-ja, pristopni pogovori pa so bili konstruktivni in odprti," je povedal generalni sekretar OECD-ja Angel Gurria. Novinke bodo uradno v organizacijo vstopile 27. maja v Parizu.

"Že to, da smo bili kandidati za članstvo v OECD-ju, nam je v obdobju krize pomagalo k zadostnemu ugledu, da smo lahko razmeroma hitro stopili nazaj na kapitalski trg," je prepričan minister za finance Franc Križanič, ki meni, da je danes pomemben dan. Za Slovenijo je po njegovih besedah pomembno, da postane članica tega kluba, tako zaradi prilagajanja najvišjim mogočim standardom delovanja tržnih gospodarstev kot pridobivanja informacij in ugleda na kapitalskih trgih.

Članarina: 2,4 milijona evrov + 1-5 odstotkov
OECD namreč združuje države, ki z manj kot petino svetovnega prebivalstva ustvarijo več kot štiri petine svetovne proizvodnje. Vsaka članica prispeva članarino, ki se določi med pogajanji po ključu velikosti in ekonomske moči države. Ali so že določili višino letnih sredstev, ki jih bo prispevala Slovenija, smo povprašali tudi službo vlade za razvoj in evropske zadeve, saj je pogajanja zadnja leta vodil minister za razvoj Mitja Gaspari.

A kot so sami zatrdili, članarina ni predmet pogajanj. "Način izračunavanja članarine so države članice OECD-ja sprejele leta 2008 v okviru finančne reforme OECD-ja in predstavlja del obveznih določil, h katerim RS mora pristopiti."

Ta za nove države pristopnice določa letno članarino za obvezni del 2,4 milijona evrov, povečano pa za predviden količnik usklajevanja proračuna organizacije, ki pa je manj kot pet odstotkov. "Ta se bo glede na dan formalnega vstopa poračunala z že plačanimi pristopnimi stroški," so še dodali.

"To je dodaten kanal ekonomskega sodelovanja"
Naša država je za članstvo zaprosila že leta 1996, a se organizacija od leta 2000 ni širila, zdaj pa so se odločili, da število članic povečajo. In kaj konkretno pomeni biti član tega elitnega kluba? Po besedah Igorja Mastena iz Ekonomske fakultete v Ljubljani to pomeni, da se nam bo dvignil mednarodni ekonomski rating. Organizacija ponuja tudi podporo pri vodenju ekonomskih politik, saj gre za prenos znanja, zbiranje resursov in dodaten kanal ekonomskega sodelovanja, ki lahko prinaša koristi.

Nasveti OECD-ja sicer niso zavezujoči, pojasnjuje Masten. Tako primera Grčije in njeje finančne krize ne moremo razumeti kot težavo grškega članstva v OECD-ju, saj Grčija ni kršila pravil te organizacije, ampak pravila Evropske unije in evropske monetarne skupine, zato zdaj partnericam teh integracij povzroča težave.

Državni svet zavrnil zahtevo o referendumu
Sicer pa je znano, da je bil zadnji pogoj za vstop Slovenije v organizacijo implementacija zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki ga je državni zbor potrdil že dvakrat, ker so državni svetniki nanj vložili veto.

Nato pa je državni svet zavrnil zahtevo skupine državnih svetnikov, da bi o uveljavitvi zakona o upravljanju kapitalskih naložb države odločili volivci na referendumu. Čeprav so soglašali, da je zakon slab, pa so menili, da gre za tehnični zakon, o katerem naj bi se ne odločalo na referendumu.

OECD je namreč od naše države zahteval, da pred vstopom uredi upravljanje naložb, ki je zdaj težko pregledno razpršeno med ministrstvi in vladnimi služami. Vlada je zato pripravila zakon, ki uvaja novo agencijo, ta pa naj bi po novem imela pregled nad vsemi naložbami in jih v imenu države tudi upravljala.

Masten: Politika bo še imela možnost vpliva
To je po mnenju Igorja Mastena tudi eden izmed pozitivnih vidikov pristopnih procesov v organizacijo. "Od nas zahtevajo, da uredimo način delovanja države v gospodarstvu," je dejal za MMC. Vladni zakon bo namreč po njegovih besedah prispeval k transparentnosti, ker se je zdaj to dogajalo prek različnih in pogosto težko predstavljivih kanalih.

A ob tem opozarja tudi, da ta zakon ne ukinja možnosti vmešavanja države v gospodarstvo, saj bo člane agencije imenovala vlada. "Za to bi bil potreben premik v glavah: javni funkcionarji in vlada bi se morali zavedati, da upravljajo državno premoženje v korist davkoplačevalcev, ne v svojo lastno korist. To pa se ne bo spreminilo, članstvo v OECD-ju ne bo zamenjalo 'čipsetov' v glavah teh ljudi, ki so zlorabljali svoje pozicije v preteklosti in ki bodo to skušali delati tudi v prihodnje. Ker pač tako delujejo in mislijo, da je to prav, čeprav je narobe," je še prepričan Masten.

OECD je danes bolj podoben kakšnemu golfklubu
Ekonomist Jože Mencinger pa je vabilo označil predvsem kot čast za državo. Politiki bodo po njegovem mnenju s tem zagotovo zadovoljni, saj se je Slovenija s tem uvrstila med t. i. razvite države. Sam velike koristi ne vidi, treba bo plačati vnaprej določeno članarino, medtem ko naj bi bile morebitne koristi po njegovem zgolj potencialne.

OECD je namreč izgubil pomen, potem ko je bila ustanovljena cela vrsta drugih organizacij, danes pa je bolj podoben kakšnemu golfklubu, je za STA sklenil Mencinger, a dodal, da se kljub temu spodobi, da je Slovenija zraven.