Združenje bank je zahtevalo ustavno presojo v začetku leta sprejetega zakona. Prepričani so, da je zakon v več pogledih neskladen z ustavo, saj da med drugim retroaktivno posega v veljavno sklenjena pogodbena razmerja, krši načelo pravne varnosti, enakosti, pravico do zasebne lastnine in posega v svobodno gospodarsko pobudo. Menili so tudi, da je zakon v neskladju z evropskim in slovenskim pravnim redom, hkrati pa je v določenih delih tudi neizvedljiv.

Ustavno sodišče je 10. marca sklenilo, da se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži izvrševanje zakona, saj da bi njegovo izvajanje lahko povzročilo več morebiti težko popravljivih ali celo nepopravljivih škodljivih posledic.

Banke bi sicer morale po tem zakonu pripraviti ustrezno dokumentacijo ter v 30 dneh od podpisa posojilojemalcu vrniti morebitno preplačilo, izročiti zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke, ali če dolg po novem izračunu še ne bi bil poplačan, nadaljevati pogodbeno razmerje – ki so povezane z operativnimi stroški.

Zakon je tveganje prenesel v breme posojilodajalcev

Posebno pozornost je sodišče posvetilo vprašanju, ali učinkuje povratno le posamezna določba zakona ali celotni zakon. Če namreč zakon ureja vsebino, ki bi lahko veljala za naprej tudi brez določbe, ki učinkuje povratno, gre le za ustavno dopustno povratno učinkovanje posamezne zakonske določbe, in ne za ustavno nedopustno povratno učinkovanje zakona kot celote, pravi ustavno sodišče.

Presodilo je, da zakonska ureditev, ki sprožitev valutne kapice veže na trenutek pred njeno uveljavitvijo (tj. na menjalni tečaj na dan črpanja posojila), učinkuje povratno na posojilne pogodbe v frankih, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo. Hkrati vse določbe zakona, ki urejajo ravnanje pogodbenih strank posojilne pogodbe ter nadzor in ukrepanje Banke Slovenije, učinkujejo za naprej, določba, ki ureja metodologijo izračuna valutne kapice, pa omogoča tudi njihovo povratno učinkovanje.

"Zato ne gre za to, da bi celotna zakonska ureditev učinkovala le povratno, temveč za to, da izpodbijana določba zaradi svojega povratnega učinkovanja privede do povratnega učinkovanja zakona kot celote, ki pomeni sistemsko prenovitev posojilnih pogodb, denominiranih v švicarskih frankih, ki so bile sklenjene pred njegovo uveljavitvijo," v sporočilu za javnost pojasnjuje ustavno sodišče.

Z razveljavitvijo določbe, ki opredeljuje valutno kapico, in določb zakona, ki se nanjo sklicujejo, bi v zakonu ostala le vsebina, ki sama zase ne bi imela nobenega smisla, pravi ustavno sodišče, zato gre za povratno učinkovanje zakona kot celote, in ne le za povratno učinkovanje posameznih določb zakona.

Zakon je z omenjeno valutno kapico valutno tveganje v primeru apreciacije švicarskega franka prenesel v breme posojilodajalcev, brez mehanizma valutne kapice pa bi to breme nosili posojilojemalci. Določba je veljala za pogodbe, sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010, torej preden je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, kar je vodilo v povečanje obveznosti posojilojemalcev do bank.

Sedem glasov za, eden proti

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki je dal tudi odklonilno ločeno mnenje. Sodnik Rajko Knez je dal pritrdilno ločeno mnenje. V zadevi je bil izločen sodnik Rok Čeferin.

Kaj je določal zakon?

Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med posojilodajalci in posojilojemalci posojil v švicarskih frankih je začel veljati 26. februarja. Po zakonu morajo banke v posojila v frankih, sklenjena med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, vključiti valutno kapico, ne glede na stanje posojila. Ta se aktivira, ko znesek preostanka posojila zaradi spremembe menjalnega tečaja za več kot 10 odstotkov odstopa od zneska preostanka posojila, izračunanega po tečaju na dan črpanja posojila, ali ko višina anuitete zaradi spremembe tečaja za več kot 10 odstotkov odstopa od vrednosti anuitete, izračunane po tečaju na dan črpanja posojila.

Predlog so pripravili v Združenju Frank, v parlamentarni postopek pa ga je vložil državni svet.

V Združenju Frank so predlog z limitom tečaja pripravili po tistem, ko je DZ oktobra 2019 zavrnil predlog zakona državnega sveta, ki je predvideval konverzijo v evrska posojila. Združenje Frank je ves čas za ureditev problematike želelo sistemsko rešitev, združenje bank pa zagovarja individualno obravnavo primerov.