Pred preiskovalno komisijo za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri naložbi v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) bi moral stopiti nekdanji finančni minister Janez Šušteršič, a ker se zaslišanja ni mogel udeležiti, je komisija zaslišala Vizjaka, ki je kot minister bdel nad energetiko v času, ko se je oblikoval projekt in je bilo zanj izdano energetsko dovoljenje.

"To je le upravni akt, da neka naložba sovpada v energetski sistem, je kot gradbeno dovoljenje. To ni odločitev o tem, ali se naložba splača ali ne," je pojasnil Vizjak in dodal, da tudi kot nekdanji član nadzornega sveta Holdinga slovenske elektrarne (HSE) ni imel razlogov, da številkam o projektu ne bi verjel. A kot je opozoril Vizjak, se je pozneje izkazalo, da je šlo za zavajanja.

O naložbi bi morali ponovno premisliti
Poudaril je, da bi morali "o naložbi v Teš 6 ponovno razmisliti v letih 2008 in 2009, ko je nastopila gospodarska kriza". Takrat Vizjak sicer ni imel več prej omejenih funkcij, ampak je bil zgolj poslanec v DZ-ju, kjer so so večkrat opozorili, da bi bilo treba o projektu ponovno premisliti.

"Takrat je bil še čas, da se ta naložba zamrzne in o njej premisli. Z nastopom krize so se namreč stvari na energetskih trgih drastično spremenile: cene so se prepolovile, povpraševanje je bistveno upadlo," je dejal in dodal, da je lobi iz Šaleške doline, zlasti takratni poslanec SD-ja Bojan Kontič, danes velenjski župan, temu krčevito nasprotoval.

Na besede Alenke Bratušek (NP), da je bil Kontič le eden izmed 90 poslancev DZ-ja, je Vizjak odgovoril, da "je bil vpliv enega gospoda Kontiča na odločitve ključen".

So Pahorju grozili?
Vizjak je dodal, da je bila Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS-ja "navadna farsa", saj je vpliv politike na organe vodenja državnih družb velik. Krivci za ponesrečeni projekt Teš 6 so po njegovih besedah poleg Kontiča še Uroš Rotnik, Borut in Srečko Meh, pomembno vlogo je igral še nekdanji minister Matej Lahovnik ter sindikalist Branko Sevničkar.

Po Vizjakovem mnenju bi se morala odzvati tudi vlada, ki jo je takrat vodil zdajšnji predsednik države Borut Pahor, njega je na spremenjene okoliščine, pravi Vizjak, opozarjal tudi strateški svet za energetiko. A kot je povedal Vizjak, je pozneje večkrat v neuradnih pogovorih slišal, da so Pahorju grozili, da bo ob funkcijo, če ne bodo nadaljevali tega projekta. Predlagal je, naj v povezavi s temi navedbami zaslišijo Pahorjevo nekdanjo vodjo kabineta Simono Dimic.

Pred komisijo tudi Žarnić
Komisija je zaslišala še nekdanjega ministra za okolje in prostor Roka Žarnića, ki je to funkcijo nastopil februarja 2010. Dejal je, da se razprav na vladi o tem, ali naj se projekt nadaljuje ali ustavi, ne spomnil. "O projektu smo razpravljali, ne spomnim pa se, da bi razpravljali o ustavitvi projekta, ali kakšnih bojev o tem, nisem bil vključen vanje," je povedal članom komisije.

Dodal je, da je okoljevarstveno dovoljenje za projekt izdajala agencija za okolje. "Kot minister sem v vseh primerih deloval tako, da so bile odločitve pristojnih organov učinkovite," je dejal.