Korak za korakom prenavlja Vatikan in korak za korakom bi rad potegnil človeka iz ekonomskega globalnega sistema.

Papež Frančišek je svoje prvo avtorsko delo – za okrožnico Luč vere se ve, da je delo obeh papežev – razdelil kot spodbudo med predstavnike cerkvenega življenja ob zaključku leta vere. V njej je jasno nakazal smernice vodenja Katoliške cerkve in kaj pričakuje od svojih pomočnikov in zvestih laikov. Nič novega! Vzel je besede, ki jih je Jezus Kristus pred 2000 leti zapisal s svojim življenjem in smrtjo. Papež pa jih je strnil v uvod spodbude: "Veselje evangelija napolnjuje srce in celotno življenje ljudi, ki pustijo, da jih Jezus odreši greha, žalosti, notranje praznine in osamljenosti."

To je program za rešitev iz krize. Papež nam ga pokaže na zelo prijeten, veder in neposreden način. Če želimo biti veseli, se moramo najprej poglobiti v Besedo Boga. Premišljevati vsak dan Božjo besedo Svetega pisma. "Ker Bog preseneča, zareže z Besedo v srce in razločuje naša čustva in misli srca," pravi Frančišek. Tudi kristjana, ki sedi lagodno, išče svojo korist in sledi lastnemu cilju in je zato nesrečen in žalosten. V globeli globalnega ekonomskega sistema je izgubil svetinjo v sebi in trdnost pod svojimi nogami. Zato papež naroča duhovnikom, naj s skrbnostjo pripravijo razlage Božje besede vernikom.

V spodbudi papež tudi razkriva vse naše zablode: kopičenje bogastva z nasiljem, izključevanjem šibkih in ustvarjanjem novih sužnjev. Cerkev poziva, naj gre k ubogim. Ko se odpremo drugemu, postanemo sami bogati. Ko se zoperstavimo vladarstvu denarja in postavimo ekonomijo v službo dobrega, smo srečni, ker smo pomagali številnim, ki vsak dan umrejo od lakote, tudi duhovne. Ekonomijo moramo vrniti k prvemu dnevu stvarjenja. Bog je naredil nebo in zemljo, in bilo je dobro. K ekonomiji v službi dobrega je papež spodbujal pretekli teden tudi udeležence foruma v Davosu.

Ali nas ta ekonomija ne vodi tudi, da stopimo k drugemu, ki drugače razmišlja, da vzpostavimo dialog med vero, razumom in znanostjo, spoštovanje različnosti med verniki, da se ne pobijamo med seboj, ampak podpiramo v ljubezni do sebe, Boga in bližnjega?

Kaj bo prineslo marčevsko srečanje med papežem in Obamo? Ubogi in revščina, mir na Vzhodu in v Afriki so jima skupne teme, a v razumevanju človekovih pravic se zelo razlikujeta. Mnenje papeža je v spodbudi zelo jasno - dokler ne bomo odpravili socialne izključenosti, ne bomo izkoreninili nasilja in se ne bomo izkopali iz krize človeštva.

"Prišel sem, da vržem na zemljo ogenj, in kako želim, da bi se že vnel!" Te Jezusove besede bi lahko pripisali kar papežu Frančišku, ko si prav tako želi, da bi se evangelij veselja v srcih kristjanov že vnel. Zato ob koncu spodbude poziva vse k molitvi, da bi imeli Božjega Duha kot goreči Kristusovi oznanjevalci, tudi v naši majhni deželici. Naj se že vname, ogenj evangelija veselja!