Po mesecih retoričnega, ideološkega boja med zagovorniki in nasprotniki varčevalnih politik v zadnjem obdobju znova slišimo, da varčevanje daje ustrezne rezultate. Sicer ne za posameznike, ki izgubljajo službe, ali za tiste, ki jim odnaša del dohodka ali pa z višjimi ali dodatnimi davki ščipa premoženje, temveč za finančne trge. Daleč smo prišli od tistega, ko so bile grožnje z razpadom evrskega območja ali izstopa Grčije iz njega dnevna stalnica in ko so 24-urni, h gospodarstvu nagnjeni novičarski programi doživljali svojih pet minut slave. Danes so razmere umirjene, čeprav so morda težave še bistveno globlje.

Varčevalne politike so očitno na trge vnesle sorazmerno stabilnost, dovolj dobri rezultati v drugem četrtletju v evrskih državah in včeraj objavljeni podatki o tem, da se je gospodarsko razpoloženje v območju evra in celotnem EU-ju avgusta četrti mesec zapored izboljšalo in doseglo najvišjo raven v dveh letih, pa vlivajo tudi kar nekaj optimizma pred jesenjo.

Torej varčevalne politike zares delujejo? Ne bi šel tako daleč. Lahko se delno strinjam s tistimi, ki pravijo, da je bilo njihova osrednja naloga okrepiti zaupanje. To se je zgodilo in v tem pogledu bi teza zdržala. A cena tega uspeha je neznosno ogromna. Tako rekoč v vseh državah, ki so zaprosile za mednarodno pomoč, so za okrepitev zaupanja trpeli tisti, katerih zaupanje bo najtežje vrniti. Delavci. Zanje varčevalne politike ne delujejo. Učinek je podoben kot pri smučanju. Če nam vzamejo žičnico, bomo do vrha smučišča potrebovali celo večnost, za spust pa …

Po julijskem zasedanju evrske skupine je pred novim šolskim letom tudi slovenska vlada dobila opozorilo, kako naj vstopi v jesen. Pripravljena, vsekakor. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je namreč v četrtek Slovenijo opomnil, da mora v zameno za dodaten čas za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja pospešiti izvajanje strukturnih reform. Enako opozorilo so dobile Francija, Italija, Španija in Belgija.

Še en dokaz več, da je naša država na radarju Evropske komisije. V Bruslju je glede slovenskega ukrepanja in možnosti za izognitev prošnji za mednarodno pomoč slišati marsikaj - od črnih do manj črnih scenarijev. Julija je evroskupina Ljubljani namenila dva opomina - da mora do oktobra učinkovito ukrepati za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja in da je pri sanaciji bančnega sektorja kakovost pomembnejša od hitrosti. Ker hitrosti ni, si lahko le želimo, da bo kakovost. Kvaliteta, v nogometnem žargonu, mar ne. Opozorjeni smo bili. Večkrat. Opozorila so vseeno boljša kot neposreden diktat.