Če smo pozorni le na fizični vidik našega življenja lahko ugotovimo, da naše telo nujno potrebuje ustrezne obremenitve. Kosti, vezivna tkiva, mišice, hrustanec v sklepih, srce in ožilje, pljuča, prebava, presnova, kostni mozeg, živčevje, imunski sistem in še kaj, za svoje optimalno delovanje potrebuje tudi ustrezno gibanje, ki nas dobesedno hrani z ustreznimi obremenitvami.

In ravno pri hoji in teku smo deležni točno tistih obremenitev, na katere so naša telesa skozi petmilijonsko evolucijo in zadnjih 300.000 let obstoja anatomsko modernega človeka tako zelo vajena. Naši predniki so bili zelo motivirani, da so vsak dan hodili in redno nekajkrattedensko tudi tekli. Kaj pa je bila ta velika, nezlomljiva motivacija? To je bilo golo preživetje.

Danes pa hoja in tek nimata tega pomena, saj lahko seveda preživimo tudi brez njiju. Pa vendar smo brez njiju prikrajšani za marsikaj. S hojo in tekom se hranimo s tistimi obremenitvami, ki našemu telesu omogočajo, da deluje, kot je bilo skozi evolucijo predvideno. V zadnjem obdobju zgodovine pa se vse bolj oddaljujemo od načina življenja naših prednikov.

Če se gibljemo na naravni način, to pa za nas ljudi pomeni tudi s hojo in tekom, smo izbrali gibanje, ki ga je za nas izbrala mati narava. Šele ko dobro zadovoljimo biološke potrebe, med katere spada tudi dovolj obremenitev, smo vsaj v fizičnem smislu boljša različica sebe.

Pa poglejmo zanimiv primer na kostnem mozgu.

Ta se nam z leti pretvarja iz rdečega v rumenega. Rumeni kostni mozeg je maščobno balastno tkivo, ki postopoma nadomešča zelo koristni rdeč kostni mozeg. Hitrost tega kvarjenja kostnega mozga je približno 7 odstotkov na vsako desetletje življenja. Avstralske znanstvenike pa je zanimalo, ali lahko to hitrost kvarjenja z vadbo upočasnimo.

V raziskavo so vključili več kot sto moških in žensk, ki so zadnjih pet let različno obremenjevali svoja telesa. Eni so veliko rekreativno tekli, drugi bolj zmerno, tretji so veliko kolesarili in četrti niso bili vključeni v nobeno redno vadbo in so se tudi sicer gibali manj, kot je priporočeno.

Kaj so ugotovili? Iz skupine gibalno podhranjenih so imeli največji odstotek maščobnega kostnega hrustanca. Tisti, ki so veliko tekli, so imeli za kar osem let mlajši kostni mozeg, to pomeni, da so kar za 5,6 odstotka imeli več rdečega – koristnega kostnega mozga. Tisti, ki so tekli manj, so imeli za vsakih 10 km teka na teden manj približno 0,7 odstotka več maščobnega kostnega mozga. Kaj pa tisti, ki niso tekli, a so toliko več kolesarili, kar okoli 270 kilometrov na teden? Kljub veliki količini gibanja se pri kolesarjih koristni učinki na kostnem mozgu niso izrazili. Imeli so enak odstotek maščobnega kostnega mozga kot sicer gibalno podhranjeni ljudje.

Iz te raziskave, ki je prva pokazala ta zanimiv učinek, lahko sklepamo, da so tresljaji, ki jih je naš skelet deležen pri teku, nujno potrebni, da kostni mozeg bolje ohranja svojo mladostnost. Ali so tresljaji, ki smo jih deležni pri hoji, dovoljšni za ta spodbudni učinek, pa bo treba še raziskati.

Četudi dandanes ne hodimo in tečemo zaradi golega preživetja, je njun pomen še vedno zelo težko nadomestljiv in se pozna predvsem v kakovosti našega življenja in staranja.

Na žalost pa nimajo vsi te sreče, da bi lahko tekli. Eni so se že tako rekoč rodili s kakšno telesno oviranostjo, ki jim onemogoča zdrav tek, drugi so to srečo izgubili zaradi kakšne poškodbe, tretji so jo zaigrali z načinom dosedanjega življenja. Tisti četrti, ki pa jih je po mojih izkušnjah največ, pa le verjamejo, da tek ni zanje. Če lahko brez posebnih težav hodite, potem vam priporočam, da svoji redni hoji po ščepcih dodajate tek. Tam nekje 10 do 15 sekund teka na vsakih nekaj minut hoje, je za prvih nekaj tednov lahko ravno prav in ne preveč.

Pa vendar se koristi hoje in teka ne končajo le na fizičnem telesu, njun vpliv je zelo kompleksen tudi na drugih področjih našega življenja, od načina razmišljanja in čustvovanja naprej.

Zdaj, ko se prebuja pomlad, je ravno pravi čas, da jo izkoristimo čim bolj sebi v korist, temu, da bomo z vsakim korakom bližje boljši različici sebe.

Vabljeni na trimesečno brezplačno vadbo Od hoje do teka, ki jo vodim v Ljubljani in jo financira MOL. Skupaj in s sprotnimi napotki, vam bo postalo nekaj, kar se vam zdi tuje, pomemben del vas. Začnemo aprila. Vabljeni!

Na brezplačno vadbo za začetnike se lahko prijavite TU.