S ciljem ustvariti ustvarjalno in mentalnemu zdravju prijazno okolje lahko stavba posnema celo obliko gore, sredi objekta pa nastane ribnik z vijugastimi potkami.

Sredi pragozda blizu mehiškega kraja Tulum, kjer so še vidni ostanki majevskega mesta, so zgradili eno najbolj nenavadnih stavb na svetu. Videti je pravzaprav kot hrib. To je umetniški center SFER IK, ki je pravzaprav antiteza pogosto sterilnih sodobnih galerij in umetniških centrov. V SFER IK-u ni nobena stena ravna, tudi tla ne in sredi stavbe še vedno rastejo drevesa, ki so bila tu že pred gradnjo. Povsod je bujno rastje, v objekt je vključen tudi ribnik, s stropov se vijejo vitice … Poleg betona so bili kot gradbeni material uporabljeni lokalni naravni materiali in stavba je na neki način podaljšek gozda.

SFER IK se tudi nenehno razvija. Kot je za spletni portal Metropolis povedal pobudnik projekta, nekoliko ekscentričen podjetnik, filantrop in arhitekt samouk Eduardo Neira Sterkel z vzdevkom Roth, "kar koli zgradimo, nikoli nimamo načrta. Dopustimo, da se oblika rodi v naši domišljiji in brez upoštevanja vsakršnih omejitev, ki zaznamujejo konvencionalno arhitekturno prakso, to skušamo uresničiti." Navdih je narava in oblike, ki jih najdemo v njej.

99 odstotkov zgodovine človeštva je človek živel v sožitju z naravo
SFER IK je vrhunski primer biofilnega ali sonaravnega oblikovanja. To ne pomeni zgolj tako imenovane zelene arhitekture, torej ozelenitve streh, balkonov in okolice stavb. Osnovna predpostavka je, kot nam pove 'zelena' oblikovalka Mawee Pornpunyalert iz amsterdamskega biroja Moss, da se je človeštvo šele v zadnjih 11.000 letih začelo usmerjati k življenju v mestih, medtem ko je prej živelo v sožitju z naravo. Drugače povedano, več kot 99 odstotkov naše zgodovine smo se ljudje naravi prilagajali in živeli z njo v sožitju; šele v zadnjem drobcu zgodovine živimo v okolju, ki ga je ustvaril človek, oziroma v umetnem okolju.

Ozelenitev stavb še ni sonaravno oblikovanje
Četudi to še ni biofilno oblikovanje, Pornpunyalert najde dobro besedo tudi za 'klasično' zeleno arhitekturo oziroma ozelenitev stavb in njihove okolice: "Vključevanje zelenja je dobra izhodiščna točka za razvoj biofilnega oblikovanja. Študije kažejo, da zelenje v pisarnah izboljša počutje zaposlenih za 15 odstotkov, njihovo produktivnost za 6 in ustvarjalnost za 15 odstotkov. A biofilno oblikovanje zahteva več kot zgolj ustvarjanje vizualne povezave do zelenja." Ozelenjenje streh, teras, okolice stavb je večinoma že na prvi pogled 'umetno', biofilni pristop pa terja ustvarjanje 'narave', torej nečesa rahlo divjega in obenem lokalnega. "Povzeto, biofilno oblikovanje definira sposobnost projekta, da preprosto integrira in 'potopi' uporabnika v naravo."

Leta 2013 ustanovljeni amsterdamski Moss povezuje 'ustvarjalce trajnostnih prostorov' in je eden izmed vodilnih studiev na področju zelene arhitekture in biofilnega oblikovanja. Že fotografije njihovih projektov so zgovorne. Stavbe, ki so jih načrtovali, zaznamuje nekoliko 'divje' rastje. Tu ne najdemo lično urejenih gredic ali pristriženih grmičkov. Gre za to, da se objekti zaznamujejo z zasaditvami, ki se skušajo približati lokalnemu biotopu.

1500 rastlin sredi stolpnice
Naša sogovornica poudari njihov projekt Centralnega parka v Utrechtu, pri katerem je šlo za oblikovanje notranje 'oaze' v 23-nadstropni stavbi oziroma za tropsko-mediteranski notranji vrt. "Na vrtu, obdanem z vijugavim potokom, je več kot 1500 rastlin, 50 dreves in ogromno grmovja. Ljudje so vabljeni na sprehod po leseni poti, obdani z rastlinjem in lesenimi klopmi. Če se usedejo, se lahko popolnoma potopijo v naravni habitat. Znanstvene raziskave pravijo, da lahko že 20 minut v takšnem bujnem okolju močno zniža raven hormonov, ki povzročajo stres. Ta izkušnja v notranjosti posnema izkušnjo bivanja v naravi."

Zagovorniki in protagonisti sonaravnega oblikovanja poudarjajo, da se tovrstno oblikovanje osredotoča na tiste vidike narave, ki so v dolgem obdobju evolucije prispevali k zdravju in dobremu počutju ljudi. Pa tudi k njihovi produktivnosti. Prav zaradi tega vidika nekateri zagovor biofilskega načrtovanja vidijo kot še eno taktiko kapitalizma za lažjo instrumentalizacijo ljudi.

Zelenje kot obveza v projektih
Sonaravno oblikovanje je po besedah Mawee Pornpunyalert veliko privržencev dobilo predvsem v zadnjih 10 letih. "Vključevanje zelenja v urbane projekte postaja v zadnjih letih vedno bolj popularno in zgodilo se je celo, da je v nekaterih občinah obvezno."

Pa potrebujemo danes sonaravno oblikovanje bolj kot v preteklosti? V studiu Moss odgovarjajo: "Danes obstaja izjemno povpraševanje po biofilnem oblikovanju. Delno je razlog za to v težavah, s katerimi se spopadajo urbana okolja. Poplave v urbanih okoljih, učinek vročinskih otokov, izguba biotske raznovrstnosti, težave z duševnim zdravjem in sindrom 'bolnih' stavb – to so nekateri od stalno prisotnih problemov v naših mestih. Vendar v odsotnosti akcije lahko pričakujemo, da se bo stanje zaradi urbanizacije in rasti števila prebivalstva slabšalo.

Biofilno oblikovanje lahko s tem, da v grajeno okolje vključi naravo, na več načinov blaži te težave. Na primer rastje in zelena območja prispevajo k vpijanju padavin in tako manjšajo verjetnost poplav. Rastje tudi nudi senco in tako niža temperaturo, prek evapotranspiracije (to je pojav prehoda tekoče vode s površine tal in rastlin v ozračje, op. P. B.) blaži učinek urbanih vročinskih otokov, s strategijo vključevanja različnih lokalnih rastlin v urbano okolje pa nevtralizira pojav izginjanja biotske raznovrstnosti in podpira lokalne ekosisteme."

Protislovja zadanih ciljev
Potreba po urbanizaciji zaradi rasti števila prebivalstva, podnebne spremembe in cilj doseganja ogljične nevtralnosti do leta 2050 – to so procesi, ki so v več ozirih protislovni oziroma nasprotujejo drug drugemu. Prav sonaravna arhitektura lahko prispeva k razrešitvi tega protislovja. Da gre za res ključna vprašanja našega časa, med drugim potrjuje tudi to, da se z idejo trajnostnega mesta ukvarja celo Svetovna banka. Kot štiri ključne dimenzije koncepta trajnostnih mest in skupnosti navaja: okoljsko trajnost, odpornost, vključujoče okolje in konkurenčnost. Zmožnost, doseči razvoj v skladu z vsemi štirimi dimenzijami, naj bi bila bistvena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, kot jih je definiral OZN, do leta 2030. To bo kmalu ...

In če povzamemo. Pri MOSS-u pravijo: "Biofilno oblikovanje ponuja holistični pristop k urbanističnemu načrtovanju in arhitekturi. Promovira bolj zdrava, bolj trajnostna in odporna mesta v razmerah nenehnega širjenja urbanizacije."

Pri nas je biofilno oblikovanje še v zametkih. Pri nekaterih projektih se pojavljajo posamezni elementi sonaravnega oblikovanja, celostno biofilno zasnovana soseska pa je soseska ob Jurčkovi cesti, o kateri bomo podrobneje spregovorili v bližnji prihodnosti. Pri sonaravni arhitekturi pa ne gre le za zasaditve oziroma oblikovanje 'približkov' naravnim biotopom. Pomembni so tudi nekateri drugi vidiki, denimo osvetljenost prostorov z naravno svetlobo, možnost pogleda navzven, dostop do svežega zraka, pa tudi za posnemanje oblik, kakršne ustvarja narava.