Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Miha Kovač je v pogovoru kot prednosti Slovenije omenil večjezičnost, lego in odprtost duha, Amalija Maček se je osredotočila na strokovnost in dosežke, veleposlanik Adrian Pollman pa je poudaril agilnost, ki je večje države ne premorejo.
Meta Grgurevič v KiBeli prevprašuje vlogo zlata, ki obenem predstavlja luksuzno dobrino in sodobni tehnološki odpad. Iz delcev, prisotnih v telefonih, je ustvarila zlate kapljice, ki ob predmetu poželenja opominjajo tudi na (ne)pomembnost človeka.
Na 10. Gala podelitvi ZIZ v mariborskem Sodnem stolpu so ob koncu ZIZ festivala podelili nagrade za najzaslužnejše na mariborski alternativni gledališki sceni. ZIZ prstan je letos šel v roke kulturnemu producentu Marku Brumnu.
Big Band RTV Slovenija se bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob 18. uri poklonil 100-letnici rojstva enega najbolj prepoznavnih glasbenikov iz obdobja Jugoslavije Iva Robića.
Domača poezija, povsem svež potopis s popotovanja po različnih svetovnih rekah ter prevod letošnjega Sovretovega nagrajenca je le nekaj poudarkov tokratne radijsko-literarne jesenske bere.
V Berlinu se začenja festival Prix Europa, na katerega Program Ars Radia Slovenija pošilja dve radijski deli. V kategoriji radijska fikcija se bo predstavila radijska igra Pot domov, v glasbeni kategoriji pa je ena izmed nominirank radijska opera Morje.
Na sklepni slovesnosti 75. Frankfurtskega knjižnega sejma je Slovenija naziv častne gostje predala Italiji, ob nagradi Fabjana Hafnerja pa je bila podeljena tudi nagrada za mir nemških založnikov in knjigotržcev, katere prejemnik je Salman Rushdie.
Ikonična francoska igralka Catherine Deneuve praznuje 80 let. V dolgi karieri je posnela več kot 100 filmov, za življenjsko delo so jo letos nagradili na filmskem festivalu v Benetkah, na dunajskem Viennalu so ji namenili retrospektivo.
"Ni veliko ljudi, ki bi vstopili v polje nevladnih organizacij, saj se zavedajo problema delovnih razmer," pravi Alja Lobnik, vodja Maske, ki praznuje 30 let. Ob jubileju so v zavodu opozorili prav na njegovo prekarnost, pa tudi družbeno vrednost.
Znamka Heinz izdeluje kakih petnajst vrst omak za široko potrošnjo. /.../ Petnajst vrst kečapa. Zaradi takih zadev sem si želel zapustiti ta svet.
Liza Linde in Matthias Göritz, prevajalca Šalamunovih del v nemščino, sta na Frankfurtskem knjižnem sejmu ob interpretaciji pesmi iz zbirke Steine aus dem Himmel spregovorila o pesnikovem delu in prevajanju njegove poezije.
"Vsega je preveč, preveč se dela, preveč se oblači, vse je nasičeno," pravi modna oblikovalka Sari Valenci. Njena najnovejša kolekcija črpa iz preobilnosti današnjega sveta in tudi tistega, ki je Marijo Antoaneto spravil pod giljotino.
V Kinu Šiška so gostili glasbenika Marka Hatlaka z bandom in gostoma Vlatkom Stefanovskim ter Tinkaro Kovač. Na koncertu je Hatlak predstavil novosti iz prihajajočega albuma Lovilec sanj, igral pa je tudi skladbe iz prvenca Ko ni noč in ni dan.
Črna komedija, ki so jo pod režijsko taktirko Gregorja Andolška začeli snemati na Vršiču, pripoveduje o Rajku, poklicnem čarovniku, ki si med delom v nakupovalnem središču zlomi roko in nato neuspešno poskuša od zavarovalnice Tangenta dobiti odškodnino.
Podporno pismo Palestini, ki ga je podpisalo več kot 150 umetnikov z vsega sveta, med drugim kritizira tudi umetniške organizacije zaradi njihove "institucionalne tišine" glede humanitarne krize v Gazi.
Alenka Zupančič je na okrogli mizi v Frankfurtu med drugim spregovorila o izražanju ideologije skozi jezik, Mladen Dolar je poudaril, da sodobni cesar svoje golote ne skriva več, Slavoj Žižek pa meni, da čas za konec kritike ideologije še ni nastopil.
Za vogalom je 34. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, ki ga na Televiziji Slovenija tradicionalno, letos devetič, začenjamo že nekoliko prej.
V Notranjskem muzeju Postojna je na ogled razstava akademskega kiparja in restavratorja Milenka Kočevarja, sploh prva avtorjeva pregledna razstava, ki prinaša kronološki vpogled v celoten opus od 70. let 20. stoletja dalje.
Ne maram knjig, ki mi sporočajo, kako naj razmišljam, temveč knjige, ki me napeljujejo k razmišljanju.
Neveljaven email naslov
