Naglas na zadnjem zlogu je v italijanščini redek, zato je označen z ločevalnim znamenjem, ki je hkrati tudi naglasno znamenje. Preverimo nekaj italijanskih imen s krativcem v Govornem pomočniku.

Niccolò Bonifazio 
Italijanski kolesar. 
[nikoló bonifácijo]

Tako tudi italijanski politik Niccolò Machiavelli: [nikoló makjavéli].

Nicolò Zaniolo 
Italijanski nogometaš.
[nikoló canjólo]

Izgovor vpliva na sklanjanje. Če bi bil Nicolo, bi bil rodilnik Nicola. Pa ni. Je Nicolò, torej se osnova samostalnika v govoru konča na -ó, zato jo pri sklanjanju podaljšamo z j: rokoko [rokokó], rokokoja [rokokója].

Na preglas o v e za glasom j smo pozorni ne samo pri sklanjanju (z Nicolòjem [z nikolójem]), temveč tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika (čigav?): Nicolòjev [nikolójev].

Ne samo imena, tudi priimki:
Yuri Romanò, italijanski odbojkar: [júri romanó].

Ob tem je tudi ime Romano [románo], npr. Romano Prodi. Ali pa priimek Romano [románo].

Giovanni Malagò, nekdanji igralec dvoranskega nogometa: [džováni malagó].

Izgovor vpliva na sklanjanje:
Romanò [romanó], Romanòja [romanója], z Romanòjem [romanójem];
Malagò [malagó], Malagòja [malagója], z Malagòjem [malagójem].

Tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika ne pozabimo na preglas o v e za glasom j:
Romanòjev [romanójev]
Malagòjev [malagójev]

Krativec je lahko tudi na končnem -e:
Daniela Santanchè, italijanska političarka: [danjéla santanké].

Pa tudi Noè [noé], Salomè [salomé], Pietà [pjetá], Gesù [džezú], Cefalù [čefalú] …

Z Govornim pomočnikom se ne učimo tujega jezika; učimo se pravil, kako v slovenskih besedilih tuje glasove približamo slovenskim – kako jih torej prevzemamo v slovenščino.

Govorni pomočnik, ki nastaja na RTV Slovenija, je rastoča spletna zbirka besed s posnetki izgovorov, namenjena vsem, ki javno nastopajo ali pa jih zanima slovenska zborna izreka.