Muzej na leto prejme 11 milijonov evrov javnih sredstev, opozarja transparent.
Muzej na leto prejme 11 milijonov evrov javnih sredstev, opozarja transparent. "Koliko pa nameni za čistilno osebje?" Foto: Twitter/LimpiezaGuggenheim
Guggenheim Bilbao je ena izmed več
Guggenheim Bilbao je ena izmed več "podružnic" newyorške Fundacije Solomona R. Guggenheima. Futuristična zgradba ameriškega arhitekta Franka Gehryja je pomagala zaspano baskovsko mesto postaviti na kulturni zemljevid sveta in v Bilbao zvabiti cele trume turistov. Besedno zvezo "učinek Guggenheim" (včasih mu pravijo tudi "učinek Bilbao") so Španci uspešno izvozili in preprosto pomeni investicijo v kulturno infrastrukturo, ki nato "poskrbi" za preporod vsega mesta. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Izpostava muzeja Guggenheim v Bilbau v Španiji je veliko več kot samo klasična muzejska stavba. Turisti se pogosto ustavijo že zato, da lahko občudujejo zaobljeno pročelje impozantne postmodernistične arhitekture, ki jo je oblikoval Frank Gehry in ki je v času nastanka – leta 1997 – stala sto milijonov dolarjev. V zadnjih mesecih pa je na dan pokukala še malo manj bleščeča resničnost življenja za muzejskimi zidovi.

12 članov čistilnega osebja muzeja Guggenheim, ki je za vzdrževanje razstavnih prostorov, stopnišč, hodnikov, pisarn in stranišč plačano po pet evrov na uro, se je v nedeljo odločilo za protest, poroča spletni portal Hyperallergic.

Protestniki so se razpostavili na vrh stopnišča, ki vodi v muzej. Obiskovalcem niso preprečili ali ovirali vstopa, prisilili pa so jih, da so se soočili s preprostim vprašanjem: "Ali je vsako delo enako pomembno?" Provokativna izjava, ki je bila natisnjena tudi na njihovih majicah, je naslov protesta oz. performansa, ki so ga delavci pripravili v sodelovanju z umetnikom Lorenzom Bussijem. Da bi podčrtal kolaborativno naravo svojega dela, se Bussi sicer predstavlja s psevdonimom Art Builders Group.

Delavci so "kot nepremični stebri" stali uro in petnajst minut, je Bussi poudaril v izjavi za javnost. Ta gesta je "poudarila pomen nevidnega dela za delovanje 'templja iz titana'".

Protestniki nosijo majice z vprašanjem, ki je obenem naslov
Protestniki nosijo majice z vprašanjem, ki je obenem naslov "performansa": Je delo vsakega posameznika enako pomembno? Foto: Art Builders Group/Urtzi Canto

35 evrov bruto za sedem ur dela
Čistilno osebje Guggenheimovega muzeja šteje 19 ljudi, od tega je 15 žensk. Vsi so pogodbeno zaposleni pri multinacionalki Ferrovial Services, ki se ukvarja z "oblikovanjem, vzdrževanjem in vodenjem infrastruktur". 13 zaposlenih proti negotovim delovnim pogojem in nizki plači demonstrira že od junija. "Delo za Guggenheimov muzej pomeni zaslužek 35,04 evra bruto za sedem ur dela; pomeni drugačno izmeno vsak dan in pomeni delo do 51 ur na teden namesto 35, kolikor jih predvideva pogodba. Pomeni izpuščanje prostih dnevov za pokrivanje vseh izmen in premalo časa za počitek," navaja Bussi v kolektivni izjavi, ki jo je spisal na podlagi pogovorov z zaposlenimi.

Bussi je Art Builders Group ustanovil leta 2017, da bi javnost opozoril na težave v italijanskem umetniškem sistemu, ki je po njegovih opažanjih preveč izključujoč do mladih umetnikov v vzponu. Večinoma se posveča vprašanjem delovne sile in prekarnosti ter dokumentira izkušnje podplačanih in podcenjenih delavcev v svetu umetnosti. V okviru enega od svojih projektov snema galerijske delavce med postavljanjem razstav in te posnetke predstavlja kot "dokumentacijo performansa".

Dober slogan naredi veliko
Na protest čistilcev Guggenheimovega muzeja je postal pozoren poleti, ko so se redno zbirali na trgu pred muzejem. "Hotel sem jim pomagati doseči večjo vidnost z drugačnim pristopom od običajnega, zato tudi majice in ideja skupnega slogana."

Vprašanje je izpeljano iz umetniškega projekta Truizmi (1977–1979), ki ga je ustvarila ameriška umetnica Jenny Holzer. Na javnih prostorih je razstavljala posterje z jasnimi deklaracijami, med katerimi je bila tudi "Delo vsakega človeka je enako pomembno". Več sporočil iz te serije je razstavljenih prav v atriju muzeja v Bilbau. "Enega od truizmov smo preoblikovali v vprašanje, da bi muzej in javnost povabili k razmisleku o položaju čistilcev," je pojasnil Bussi za omenjeni portal.