Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po nekaj manj kot dve leti trajajoči in 1,5 milijona evrov vredni prenovi so odprli dodatne prostore gradu Podsreda. Milijon evrov je z razpisom v okviru načrta za okrevanje in odpornost prispevalo ministrstvo za kulturo, pol milijona pa občina Kozje.
Slovenski etnografski muzej je leta 2023 pridobil zbirko razglednic Maksima Gasparija, ki jo je ustvaril poznavalec njegovega dela in zbiralec Marjan Marinšek. Zdaj si jih je mogoče ogledati na razstavi, kjer je predstavljenih 367 tiskanih razglednic.
V Ljubljani v Podutiku so ukradli kip kurirčka. Original so že ukradli 2007, zdaj pa je odtujena tudi replika iz leta 2009. Policija intenzivno išče storilce, mestna občina pa že načrtuje nadomestitev ukradenega kipa.
V Doblarju, najstarejši še delujoči hidroelektrarni na Soči, so odprli muzej, v katerem je na ogled unikatna muzejska postavitev o energetiki in obnovljivih virih energije.
V Posavskem muzeju Brežice predstavljajo osem baročnih kipcev v novi preobleki. Pred nedavnim so jih namreč restavrirali in zdaj javnosti ponujajo tako skok v poglavje baročnega kiparstva kot konservatorsko-restavratorsko delavnico.
Egiptolog Howard Carter, ki je leta 1922 zaslovel z odkritjem Tutankamonove grobnice, je tri leta prej prav tako v Dolini kraljev odkril mumijo. Njena identiteta je po vseh teh letih še zmeraj neznana, saj bi jo odvijanje nepopravljivo poškodovalo.
Arheološka razstava Življenje iz zemlje, prazgodovinske naselbine v Pomurju, ki so jo pripravili v Pomurskem muzeju Murska Sobota, ponuja vpogled v prazgodovinsko življenje območja, ki zajema kar šesttisočletno obdobje.
Pred vrati je izid slovenskega prevoda dela Franca Antona Steinberga, naslovljenega Prečudovito jezero ali opis Cerkniškega jezera na Kranjskem. To je eno temeljnih in najpomembnejših znanstvenih del 18. stoletja o naših krajih.
S podporo ministrstva za kulturo se na Ravnah na Koroškem odvija 1,6 milijona evrov vreden projekt prenove muzejskega območja Stara železarna.
Postopki vladne birokracije imajo več kot štiritisočletno zgodovino, dokazujejo nove najdbe v zibelki civilizacije, Mezopotamije. Arheologi so odkopali več kot dvesto glinenih plošč, ki so jih uporabljali v administrativne namene.
Skrbniki samostana v Firencah, ki je nekoč zatočišče nudil samemu Michelangelu, so napovedali, da se bodo zabarikadirali vanjo, če bo treba – preprečiti skušajo namreč, da bi stavbo spremenili v luksuzen dom za starejše občane.
Še danes so vidni sledovi krvi na odeji, v katero so leta 1915 zavili prvega ranjenca soške fronte. To je bil Josef Schupp, ki je svetovno morijo preživel. Odejo hranijo v Kobariškem muzeju, kjer imajo bogato zbirko predmetov te velike vojne.
Znamenita bitka, ki se je v zgodovino vpisala kot bitka pri Mrzli reki iz leta 394, se je najverjetneje odvila na območju Vipave, a je (bila) njena natančnejša lokacija sodobnemu človeku neznana. A v Budanjah najdeni predmeti bi lahko to spremenili.
Da so bile med prepisovalci srednjeveških rokopisov tudi ženske, je znano že nekaj časa, nedavna raziskava pa je pokazala, da jih je bilo veliko več, kot se je domnevalo. Kot kaže, so več kot 110.000 rokopisov ustvarile prepisovalke oz. iluminatorke.
V švicarskem podjetju trdijo, da so s pomočjo umetne inteligence potrdili Rubensovo avtorstvo na eni od verzij njegove slike Diana pri kopanju, ki sicer v stroki velja za kopijo.
V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi je odprta razstava Zakladi Madžarskega narodnega muzeja. Predstavljajo madžarsko zgodovino, kulturo in umetnost, vključno s kronanjskim plaščem kralja Štefana I. in klavirjem Broadwood. Razstava traja do 4. maja.
Po več letih neuspešnih pogovorov med muzejem Louvre in italijanskim ministrstvom za kulturo bo primer, v katerem Italija zahteva vrnitev šestih predmetov iz pariškega muzeja, prevzelo rimsko sodišče.
Fragmenti kosti, ki so jih arheologi izkopali v prazgodovinski jami v pokrajini Burgos na severu Španije, pripadajo najstarejšemu človeškemu obrazu, kar so jih kdaj odkrili v zahodni Evropi, so potrdili raziskovalci.
V Združenem kraljestvu so vse glasnejši pozivi, naj muzeji in dražbene hiše ne hranijo ali razstavljajo človeških posmrtnih ostankov in naj jih vrnejo državam njihovega izvora oziroma njihovim skupnostim.
Do danes se je ohranil model križevniške cerkve Marije Pomočnice v Ljubljani, ki ga je na začetku 18. stoletja izdelal italijanski arhitekt Domenico Martinelli. Model je dragocen predmet, saj nam omogoča vpogled v prvotno zasnovo stavbe.
Neveljaven email naslov
