Plošče, ki jih raziskuje ekipa iz Britanskega muzeja v sodelovanju z iraškimi arheologi, razkrivajo podrobnosti o ustroju vlade in pričajo o tem, da je že prvi imperij v zgodovini poznal kompleksno birokracijo. Našli so namreč državni arhiv starodavnega sumerskega mesta Girsu (danes se kraj imenuje Tell Telloh in leži na ozemlju Iraka) iz obdobja, ko je bilo pod oblastjo Akadskega kraljestva (med letoma 2300 in 2150 pr. n. š.).

"To so preglednice imperija," je pojasnil Sébastien Rey, kustos oddelka za Mezopotamijo v Britanskem muzeju in vodja projekta Girsu. "Prvi materialni dokazi čisto prvega imperija na svetu – konkreten dokaz imperialnega nadzora in tega, kako je deloval."

Del prvega imperija v zgodovini
Girsu je eno prvih mest v zgodovini človeštva; v tretjem tisočletju pr. n. š. pa so ga častili kot zavetišče sumerskega boga Ninĝirsuja (dobesedno: gospod Girsuja), ki so ga povezovali s poljedelstvom, lovom, zdravilstvom in vojno. Girsu je bilo eno od neodvisnih sumerskih mest, ki si jih je okrog leta 2300 pr. n. š. podjarmil mezopotamski kralj Sargon, ki je pribučal iz mesta Akad. Zgodovinarji ne vedo, kje natančno je bil Akad, a najverjetneje je bil blizu novodobnega Bagdada.

"Sargon je razvil novo obliko vladanja tako, da je osvojil vsa sumerska mesta v Mezopotamiji ter ustvaril tvorbo, ki so jo zgodovinarji opisali kot prvi imperij na svetu," je za Guardian pojasnil Rey. Do najdbe administrativnih plošč smo edine informacije o tem imperiju lahko črpali iz "fragmentarnih in bombastičnih" kraljevskih napisov ali pa iz mnogo mlajših kopij akadskih napisov, kar "ni popolnoma zanesljivo", opozarja strokovnjak.

"Če je na obrobju imperija poginila ovca, so to zapisali"
Nad novim odkritjem je zato navdušen: "To je neverjetno pomembno, ker imamo prvič na razpolago oprijemljive dokaze in artefakte in situ." Osupnilo ga je tudi, v kakšne podrobnosti so se starodavni pisarji spuščali: "Zapisali so absolutno vsako stvar. Če je nekje na obrobju imperija poginila ovca, je bilo to zapisano. Obsedeni so bili z birokracijo." Plošče so popisane s klinopisom, kar je bila eden od prvih oblik pisave; zapisani so izdatki in dostave ter zaloge vsega, od rib do domačih živali, od moke do tekstila in dragih kamnov.

Preden bodo plošče lahko transkribirali, jih je treba temeljito očistiti, s čimer se ukvarja konservatorka Dana Goodburn-Brown. Delo je, po njenih besedah, v enaki meri mukotrpno in vznemirljivo: "Ljudje mislijo, da stvari iz zemlje pridejo take, kot jih pozneje vidijo v muzeju, a ni čisto tako."

Na eni od plošč so na primer naštete različne dobrine: "250 gramov zlata / 500 gramov srebra / ... porejene krave ... / 30 litrov piva." Navajajo celo imena in poklice posameznih meščanov, opozarja Rey. "Ženske, moški otroci – za vse imamo imena." Službe, ki jih pisarji omenjajo, so precej raznolike, od kamnosekov do pometačev tal v templju. "Zelo pomemben si bil, če si smel pometati tla v prostorih, v katerih so se nahajali bogovi in visoka svečenica. V teoriji so bila vsa mezopotamska mesta last bogov – družba je delala v korist tempeljske oblasti."

"Ženske so imele v državi pomembne funkcije. Obstajale so na primer visoke svečenice, čeprav so družbo vseeno vodili moški. Ampak vloga ženske je bila kljub temu večja kot v številnih drugih družbah, kar je na podlagi naših dokazov neovrgljivo."

Plošče so našli na arheološkem najdišču, ki je bilo lokacija velikega državnega arhiva; stavba je bila s stenami razdeljena na več sob ali pisarn. Na posameznih ploščah so arhitekturni načrti stavb, skice polj in zemljevidi namakalnih kanalov.

Zasluge za odkritje pripadajo arheologom pod okriljem projekta Girsu, ta pa je sad sodelovanja med Britanskim muzejem in iraškim Državnim odborom za antikvitete in dediščino; financira ga dobrodelna fundacija Meditor Trust.

Arheološko najdišče so začeli odkopavati konec 19. in na začetku 20. stoletja, po obeh zalivskih vojnah pa so območje prečesali tatovi. "Mnogo plošč iz akadskega obdobja so bodisi ukradli ali pa brezbrižno odstranili iz njihovega arheološkega mesta in jih s tem dekontekstualizirali. Zato je bilo tako težko razumeti, kako je delovala administracija. Zdaj je torej ključno, da lahko predmete izkopavamo v njihovem arheološkem kontekstu. Nove najdbe so bile ohranjene in situ, zato lahko zdaj z gotovostjo trdimo, da imamo prve oprijemljive dokaze o imperialnem nadzoru v zgodovini. To je popolnoma novo."

Artefakte so že poslali v iraški muzej v Bagdadu, kjer jih bodo naprej preučevali. Poznejša izposoja Britanskemu muzeju ni izključena.