Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cvetje v jeseni, Ples v dežju in Maškarada je le nekaj filmov, zakulisje katerih je s svojim objektivom ovekovečil Edi Šelhaus.
V knjigi Akvareli - dokumenti dediščine so zbrani dokumenti časa, "saj je podoba marsikaterega spomenika, ki je morda še pred desetimi ali dvajsetimi leti stal, danes ohranjena le še na njih ali morda v kašnem drugem gradivu."
Glasba in svetloba, instalacije ter razstave pri Brandenburških vratih, na Alexanderplatzu, pri nekdanjem sedežu ministrstva za državno varnost Stasi ter na še štirih drugih lokacijah v mestu bodo sestavljale cesto revolucije.
Kulturne institucije od Pirana do Ankarana županom predlagajo regijsko povezovanje v kulturi. Občina Piran pa je podala tudi pobudo, da bi bil lahko eden izmed ciljev povezovanja skupna kandidatura za EPK 2025.
Jezikovni purist, prvi slovenski pesnik, neumorni zbiratelj slovenskega besedišča, začetnik strokovnega slovenskega jezika, priljubljeni gimnazijski profesor, začetnik rodoslovne terminologije … Valentin Vodnik, "hiperaktivni" polihistor.
Najdba z Gosposvetske ceste v Ljubljani, sarkofag skrivnostne vplivne ženske z modro posodo in nakitom, je pritegnila pozornost svetovne javnosti. Od danes pa do konca marca je na ogled v zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana.
Prešernova rojstna hiša v Vrbi bo ob letošnjem kulturnem prazniku obiskovalce pričakala v spremenjeni podobi: v preteklih mesecih so obnovili kamnite okvirje oken in vrat ter zamenjali dotrajane lesene dele na pročelju, ki so zdaj v svetlejših odtenkih.
Lanska izkopavanja pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani so prinesla presenetljiva odkritja, saj so razodela grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več sto grobovi.
Skazova hiša v Šmarju pri Jelšah, ki je bila zbirališče domoljubov, bo dobila novo fasado, stopnišče, na novo bo opremljena vinska klet, izvedli pa bodo tudi druga restavratorska dela.
Egiptovski arheologi so v Minji južno od Kaira odkopali faraonsko grobnico, v kateri je bilo shranjenih petdeset mumij in ki datira še v ptolemejsko obdobje (332-30 pr. n. št.).
V Novem mestu so prvič podelili priznanja lastnikom za uspešno prenovo objektov kulturne dediščine v letu 2018. Z nagradami želijo čim več lastnikov spodbuditi k temu, da se odločijo za kakovostno prenovo in s tem ohranitev kulturne dediščine.
Prav v teh poznih januarskih dneh pred 75 leti je nemško poštno letalo strmoglavilo na Veliko čitalnico NUK-a. Ob obletnici tragičnega dogodka so v Plečnikovi hiši pripravili razstavo o nastanku knjižnice in dolgoletnih prizadevanjih za njeno gradnjo.
Prostor med Idrijo in Žirmi je za raziskovanje časa med drugo svetovno vojno posebej zanimiv, saj je tukaj potekala meja med fašistično Italijo in nacistično Nemčijo. Vladal je strog obmejni režim, meja pa je prostor zaznamovala še dolgo po vojni.
Cerkev sv. Andreja v Mošnjah, ki je ena redkih ohranjenih triladijskih romanskih cerkva, je statično ogrožena, kar se je pokazalo ob načrtovanem beljenju lansko jesen.
Ob eni od Leonardovih risb, ki jih hranijo v Britanski kraljevi zbirki, so našli prstni odtis, ki bi lahko pripadal velikemu renesančnemu mojstru. Na papirju ga je verjetno pustil, ko ga je z od črnila zamazanimi prsti prijel v roke.
"To je kot kakšna detektivka, ki mi je velikokrat 'kravžljala' živce," se svojega zadnjega raziskovalnega dela spominja umetnostna zgodovinarka Nataša Golob.
Na današnji dan pred 80 leti je umrl največji irski pesnik William Butler Yeats. Bil je predstavnik magičnega simbolizma in obnovitelj poetične drame. Za svoje delo je leta 1923 kot prvi Irec prejel Nobelovo nagrado za literaturo.
V sklopu projekta Živa coprnija, ki se osredotoča na dejavno ohranjanje bajeslovnega izročila Pohorja in Istre, je izšel kulturno-turistični vodnik, ki predstavlja pohorske in istrske bajeslovne zgodbe.
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bodo leto posvetili fotografskemu bogastvu, ki ga hranijo, predvsem delu Edija Šelhausa in Naceta Bizilja. Ob obletnici padca berlinskega zidu pa bodo razmišljali, kje so meje pretekle in sedanje Evrope.
Mozaik, ki so ga leta 1982 vzidali na pročelje Osnovne šole Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki, bo po odločitvi tamkajšnjih občinskih svetnikov kmalu deležen sanacije oziroma restavracije.
Neveljaven email naslov
