Že prej je bilo znano, da runski kamen iz Röka opeva Teodorikova junaštva, nove preiskave pa kažejo, da so ga Vikingi postavili iz strahu pred vnovično podnebno ohladitvijo, ki je v 6. stoletju zdesetkala Skandinavijo.

Runski kamen iz Röka, ki so ga postavili v 9. stoletju blizu jezera Vattern na Švedskem, se ponaša z najdaljšim runskim zapisom – na petih straneh kamna je vklesanih več kot 700 run. Ustvarjen naj bi bil kot spominski kamen pokojnemu sinu, zaradi različnih načinov zapisa in manjkajočih delov pa ostaja interpretacija še vedno pomanjkljiva in nedorečena.
Že pred časom so raziskovalci razbrali, da runski zapis pripoveduje o junaštvih Teodorika. Po mnenju nekaterih bi lahko šlo za Teodorika Velikega, ostrogotskega vladarja, kralja Italijanskega kraljestva in podkralja Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je leta 526 umrl v Raveni.

A na podlagi najnovejših raziskav strokovnjaki domnevajo, da zapis pripoveduje o obdobju ekstremnih vremenskih sprememb, oče pokojnega otroka pa je s tem želel izgubo ljubljenega umestiti v širši kontekst, poroča portal Art Daily. Kot so v izjavi za javnost zapisali avtorji, je zapis nastal zaradi strahu, ki sta ga sprožili sinova smrt in bojazen pred novimi podnebnimi spremembami, sorodnimi pogubnim vremenskim razmeram po letu 536.

V 6. stoletju so to območje zajele ekstremne vremenske razmere, ki jih je verjetno povzročil niz vulkanskih izbruhov. Ti so vplivali na občutno znižanje temperature, kar je uničilo celoten predelek, temu je sledila huda lakota, število prebivalstva na skandinavskem polotoku pa naj bi se posledično zmanjšalo najmanj za 50 odstotkov. Zaradi pogubnih okoliščin bi se katastrofalno obdobje lahko zakoreninilo v zgodovinski spomin ljudi in vplivalo na mitologijo.

Runski zapis govori o bitkah, ki so potekale v obdobju stotih let, pod čimer si najprej predstavljamo bitke med vojskami, v resnici pa je treba pri interpretaciji upoštevati, da gre nemara za drugačen tip bojev, opozarjajo strokovnjaki. "Konflikt med svetlobo in temo, toplino in mrazom, življenjem in smrtjo."

Pri raziskavi so upoštevali različne ekstremne dogodke in pojave, ki jim je bil v svojem stoletju lahko priča avtor zapisa. "Silovita sončna nevihta je nebo obarvala v dramatične nianse rdeče, pridelek je prizadelo ekstremno hladno poletje, pozneje pa je tik po sončnem vzhodu sledil sončni mrk," je dejal profesor arheologije na Univerzi Uppsala Bo Graslund. Celo en sam takšen dogodek bi zadostoval, da bi po profesorjevih besedah med ljudmi zasejal strah pred triletno zimo fimbulvetr, ki je v nordijski mitologiji napoved apokaliptičnega obdobja ragnarök.