Strokovnjaki so zdaj digitalno združili ta prilegajoča se dela platnenih ovojev, prekritih s hieroglifi iz starodavne egipčanske Knjige mrtvih.

Do odkritja, da se dela prilegata, so prišli, potem ko so raziskovalci iz muzeja klasičnih starin Teece, ki deluje pod okriljem univerze v Canterburyju na Novi Zelandiji v spletni bazi podatkov katalogizirali 5 krat 48 centimetrov velik del zvitka. Ko so zaposleni z raziskovalnega Gettyjevega inštituta videli posnetke digitaliziranega ovoja, so ugotovili, da se del, ki je v njihovih zbirkah, popolnoma prilega temu z Nove Zelandije, navaja Smithsonian Magazine.

Posvetne reči za posmrtne dni
"Med obema deloma je majhna vrzel; vendar je prizor smiseln, čarobni izrek je smiseln, besedilo pa se natančno sklada. Prav neverjetno je na daljavo sestavljati drobce," je povedala Alison Griffith, raziskovalka z novozelandske univerze. Oba segmenta vsebujeta izvlečke iz Knjige mrtvih, ki naj bi pokojnikom pomagala pluti po onstranstvu. Gre za besedilo, ki izvira iz leta 300 pr. n. št.

"Egipčansko prepričanje je bilo, da pokojniki na poti v posmrtno življenje in tudi nato v posmrtnem življenju potrebujejo posvetne stvari, zato umetnost v piramidah in grobnicah ni umetnost kot taka, ampak gre za prizore darovanj, ustvarjanja zalog, služabnikov in drugih stvari, ki se jih potrebuje na drugi strani," je še dejala raziskovalka.

Digitalno združena dela izvirata iz ovojev, v katere je bil nekoč zavit moški po imenu Petosiris, poroča portal Artnet News. Deli teh njegovih ovojev so raztreseni po muzejih in zasebnih zbirkah po vsem svetu. "To je precej nesrečna usoda za Petosirisa, ki je bil tako skrben in je plačal svoj pokop," pravi Foy Scalf, vodja raziskovalnega arhiva na inštitutu na univerzi v Chicagu.

Deli ovojev, raztreseni po vsem svetu
Ni znano, kako je prišlo do ločitve delov, ki ju hranijo v Los Angelesu in Canterburyju. Raziskovalci pa so zdaj že našla še en možen manjkajoč del, ki pa ga hranijo na univerzi v Queenslandu v Avstraliji. Del, ki ga hranijo na Novi Zelandiji, izvira iz zbirke Charlesa Augustusa Murrayja, ki je bil britanski generalni konzul v Egiptu med letoma 1846 in 1853 ‒ pozneje pa je prišel v last britanskega uradnika sira Thomasa Phillipsa. Univerza pa je ta del ovoja kupila na dražbi hiše Sotheby's v Londonu leta 1972.

Mesarji, pohištvo za onstranstvo in pogrebni čoln
Na pokopnih ovojih so upodobljeni mesarji, ki med darovanjem razpolavljajo vola, ljudje, ki prevažajo pohištvo za posmrtno življenje, pogrebni čoln z boginjama Izido in Neftis na vsaki strani ter moškega, ki vleče sani z likom Anubisa, ki je bil sprva bog mrtvih in vladar podzemlja, pozneje pa bog balzamiranja in varuh pokopališč. Kot je še povedala Alison Griffith, je pisar (ali pisarji) natančno izpisal hieroglife s "peresom in mirno roko".