Na otoku, ki velja za enega najpomembnejših mitoloških, zgodovinskih in arheoloških najdišč v Grčiji, zgradbe, stare dva tisoč let, ponujajo mikrokozmos informacij o vsakdanjem življenju v helenističnem in rimskem obdobju. Znanstveniki zdaj svarijo, da bi lahko zaradi dviga morske gladine, ki je posledica podnebnih sprememb, najdišče čez desetletja v morju izginilo za vedno.

Govorimo o desetletjih, ne stoletjih
"Delos je obsojen na izginotje v približno 50 letih," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala Veronique Chankowski, vodja francoske arheološke šole v Atenah (EFA), ki na tem mestu z dovoljenjem grške države izkopava že zadnjih 150 let. Kot je dodala, se je v približno desetih letih obala otoka na nekaterih območjih pomaknila v notranjost za do 20 metrov.

Največja strukturna škoda nastaja na območju, na katerem so bili v prvem in drugem stoletju pred našim štetjem trgovski in skladiščni objekti in ki ni dostopno obiskovalcem.

"Pozimi morje zalije skladišča in razjeda dno sten," je opozoril vodja francoske odprave na Delosu in raziskovalec na francoskem državnem inštitutu za raziskovanje starodavne arhitekture (IRAA) Jean-Charles Moretti, ki je zadnjih 40 let sodeloval pri izkopavanjih na otoku. "Vsako leto spomladi opazim, da so se zrušili novi zidovi," je dodal.

Lani je študija Aristotelove univerze v Solunu pokazala, da naraščajoče temperature v kombinaciji z visoko vlago v zraku lahko vplivajo na kemično sestavo materialov, ki so bili uporabljeni pri gradnji antičnih spomenikov. "Tako kot človeško telo so tudi spomeniki zgrajeni tako, da lahko zdržijo do določene temperature," je takrat pojasnila vodja študije, klimatologinja Efstathia Tringa.

Le kratka vožnja z ladjo od klubov na Mikonosu
Dodatna težava za Unescovo najdišče na otoku so tudi številni turisti z Mikonosa, ki pogosto uberejo stranpoti in ne upoštevajo hoje po zgolj dovoljenih območjih.

Lanska študija solunske univerze Aristotel je ob tem pokazala, da lahko višje temperature ozračja v kombinaciji z visoko stopnjo vlažnosti znatno vplivajo na kemično sestavo nekaterih materialov, iz katerih so zgrajeni spomeniki kulturne dediščine.

Rojstni kraj Apolona in Artemide
Delos je bil v očeh starih Grkov rojstni kraj Apolona, boga lokostrelstva, glasbe in plesa, resnice in prerokb, zdravljenja in bolezni, sonca in svetlobe ter poezije, ter njegove sestre Artemide, boginje pravične vojne, lova, živali, narave, rasti in rojstva ter zaščitnice slabotnih in otrok.

Na vrhuncu svojega razcveta je bil Delos magnet za romarje in trgovce vsega starega sveta; razrasel se je v mesto s 30 tisoč prebivalci. V priljubljenosti mesta pa je bil tudi zametek njegovega padca: v prvem stoletju pr. n. št. so ga kar dvakrat napadli in izropali. Trgovske poti so se nato spremenile: Delos je nadomestil Puteoli (v današnji Kampanji) kot glavna točka trgovine z vzhodom. Kot kultno središče je Delos začel zelo nazadovati.