Italijanski odvetnik Alessandro Traversi je dejal, da je njihov cilj "v luči novih dokazov, ki bi se lahko razkrili, oceniti, ali bi lahko bile sodbe zoper Danteja predmet ponovnega sojenja oziroma, v idealnem primeru, razveljavljene". Odvetniki, sodniki in tožilci ter potomci tako Danteja kot sodnika, ki je pesnika izgnal iz Firenc, so vabljeni, da na konferenci 21. maja znova odprejo primer iz leta 1302, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Za Firence še zmeraj človek s kriminalnim ozadjem
Konferenca bo eden izmed dogodkov v sklopu zaznamovanja 700-letnice Dantejeve smrti. Sodnica italijanskega vrhovnega sodišča Margherita Cassano bo maja pripravila končno poročilo, vsa zaslišanja pa bodo objavljena v knjigi, je še povedal Traversi.

Na konferenci bosta med drugim sodelovala tudi grof Sperello di Serego Alighieri, astronom in Dantejev potomec, ter potomec sodnika Canteja de Gabriellija, ki je pesnika izgnal. "Zdi se mi zanimivo ponovno premisliti o tej zadevi," je povedal sodnikov potomec Antoine de Gabrielli. Dodal je, da ne bo poskušal zagovarjati odločitve svojega prednika glede Dantejeve krivde. "Ne bom se boril," je Francoz dejal za AFP. Traversi ob tem izpostavlja vrednost simbolične geste do Danteja, ki je, pravno gledano, za Firence še zmeraj človek s kriminalnim ozadjem.

Črni gvelfi proti belim priorjem
Dante Alighieri ni bil le pesnik, ampak tudi politik. Bil je eden od devetih priorjev Firenc v letu 1300 in prav zaradi tega se je tudi znašel v težavah. Ko so črni gvelfi leta 1301 prevzeli oblast v mestu s pomočjo Charlesa de Valoisa, brata francoskega kralja Filipa IV. in zagovornika papeža Bonifacija VIII., so Danteju in preostalim "belim" priorjem sodili v odsotnosti.

Korupcija in politično pokroviteljstvo
Sodnik Cante de Gabrielli je januarja 1302 odločil, da so krivi korupcije in političnega pokroviteljstva ter jim dal tri dni časa za plačilo visoke globe, poleg tega jih je izključil z javnih funkcij. Odvzeli so jim premoženje, dva meseca pozneje pa jih je de Gabrielli obsodil na smrt na grmadi, če bi se poskušali vrniti v Firence. Leta 1315, potem ko je Dante zavrnil pogoje amnestije, je drugi sodnik kazen spremenil v smrt z obglavljenjem, ki je veljala tudi za pesnikove sinove.

Ko se v peklu najde prostor za sovražnike
Dante se je nato selil iz enega mesta v drugo. O njegovem življenju je relativno malo znanega, svojo mojstrovino Božansko komedijo, namišljeno potovanje skozi pekel, vice in nebesa, pa naj bi končal le malo pred svojo smrtjo leta 1321. Osrednja tema dela je izgnanstvo, delo pa mu je ponudilo tudi priložnost, da je nekoliko poravnal politične račune ‒ v peklu je namreč našel mesto za Bonifacija VIII. in druge svoje sovražnike.

Strokovnjaki so si že dolgo enotni, da je bil Dante žrtev pristranskih sodnikov. A eden najbolj znanih italijanskih zgodovinarjev, ki se posveča srednjemu veku, Alessandro Barbero je nedavno povedal, da bi lahko bile nekatere obtožbe zoper Danteja utemeljene. Dante zagotovo ni jemal podkupnine, "ni pa si nemogoče predstavljati", da je svojo funkcijo izkoristil v prid političnim zaveznikom, je nedavno zapisal Barbero. Traversi upa, da bodo zadeve zdaj dokončno razjasnili.