Na robu Trga republike, med trgom in državnim zborom, je Mestna občina Ljubljana tik pred 27. aprilom postavila 29 desetmetrskih drogov za zastave – za zdaj so še goli, a že jutri bodo na njih visele zastava Evropske unije, za njo slovenska, sledile bodo zastave držav članic EU-ja po abecednem redu, "na koncu pa bo zastava Ljubljane, najlepšega mesta na svetu," kot se je na današnji novinarski konferenci sredi Trga republike izrazil župan Zoran Janković.

MOL je drogove postavil za namene predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, v zadnjih dneh pa so se v javnosti pojavili številni očitki, da je imel ta poseg tudi simbolno vrednost zakrivanja parlamenta oziroma "ščitenja trdnjave" pred trgom, ki je bil v zadnjem letu pogosto središče protestov. "Glede na neumnosti, ki se počnejo v parlamentu, so drogovi morda še preveč narazen," je komentiral Jankovič.

Ostro obsodbo postavitve je za MMC podala arhitektka in prostorska načrtovalka Jadranka Grmek. "Zame so ti stebri dokaz, da diktatorska oblast posega v prostor in dokazuje svojo moč oziroma hoče ustvariti distanco, distinkcijo med stavbo, ki naj bi bila 'ljudski parlament', in ogromnim javnim prostorom, ki omogoča zbiranje. Po mojem mnenju so ti stebri samo pomoč v smislu obrambe parlamenta pred množico. Prvi vtis je: hočemo zaveso, nekaj, kar nas bo branilo."

"Arhitektura je zelo politična"
Mestni urbanist in ljubljanski podžupan Janez Koželj je bil v zadnjih dneh deležen očitkov, češ da ne spoštuje dediščine svojega mentorja, arhitekta Trga republike Edvarda Ravnikarja. "Prepričan sem, da s to postavitvijo nismo posegali v njegov spomin in da nismo načeli integritete državniškega trga, ki je njegova stvaritev," je poudaril danes na kraju, o katerem teče beseda. Javnost je razburjena, verjame, ker je "ozračje pregreto, arhitektura pa ima, kot vidimo, vedno tudi politično konotacijo". "Odločitev je bila sprejeta po tehtnem preudarku, po posvetovanju z različnimi kolegi, največ z Gregorjem Riharjem, ki je odgovorni projektant prenove Trga republike. Največ ve o tem, kakšne so tehnične možnosti, s kakšnim pristopom ne bomo poškodovali hidroizolacije, ustroja ploščadi ipd."

Zakaj ne bi uporabili drogov ob robu trga?
Prva zamisel je bila, da bi zastave obesili na že obstoječe drogove, ki jih je profesor Ravnikar predvidel na robovih trga. "A izkazalo se je, da bi se tukaj zastave izgubile: vidnost ne bi bila taka, kot smo si jo želeli. Pa tudi v simbolnem smislu zastave ne spadajo na drogove, ki se uporabljajo za komercialno oglaševanje."

Naslednja zamisel je bila, je povzel Koželj, postaviti zastave članic EU-ja na sredino trga, na podstavke, ohranjene iz postavitve na Bavarskem dvoru ob prejšnjem predsedovanju Slovenije Svetu EU-ja. "Izkazalo se je, da je bilo to iz tehničnih razlogov težko izvedljivo. Ostala je le še možnost, da jih postavimo na severni rob, ker je največ možnosti, da ne predremo izolacije." Treba je namreč vedeti, da je Trg republike obenem tudi streha garaž. Kar koli bi postavljali na to ploščad, bi pripeljalo do problema zamakanja v garaže," je ob tem dodal Janković.

"Državniška poteza"
"Izmerili smo razdaljo med drogovi in preverjali, v kolikšni meri dejansko zastirajo pogled na parlament. To prepuščam vaši presoji, a po naši presoji ga ne zastirajo, celo ujemajo se z mrežo na portalu vhoda v parlament," je argumentiral Koželj. "To je stvar individualnega pogleda. S tem, ko bodo zastave razobešene, vzpostavljamo tudi smer reprezentativnega prostora in dejansko povezujemo državniški trg, Trg republike, z memorialnim trgom, Spomenikom žrtvam vseh vojn. To je državniška poteza."

Koželj verjame, da bi se postavitev zastav ob robu trga izkazala celo za bolj sporno, ker bi "zastirala Ravnikarjeve spomenike in pa park, zeleno potezo, ki je bila v njegovih očeh bistvena. Tega se spominjam še iz časov, ko je delal z njim."

Čez osem mesecev se drogovi poslavljajo
Zavod za varovanje kulturne dediščine Slovenije je dal dovoljenje za postavitev, velja pa do novega leta, torej do konca slovenskega predsedovanja EU-ju. Zastave bodo na drogove obesili jutri, da "s tem pozdravijo prvi maj," je poudaril Janković, ki ni skrival, da ga moti, da država MOL-a "ni vključila v pripravo predsedovanja, ki se začne 1. julija" in da večino protokolarnih dogodkov načrtuje na Brdu pri Kranju. "Zato smo se sami odločili, da bomo ob tem prazniku izpostavili dosežke tako Slovenije kot Ljubljane. Glede na to, da smo imeli že v času prvega predsedovanja zastave vseh članic EU-ja na Bavarskem dvoru, je bilo tudi tokrat odločeno, da pozdravimo svoje prijatelje in jim izrazimo dobrodošlico. Gre za spoštljiv odnos do držav. Če bi zastave postavili ob robovih, bi bilo gostom nerodno pojasnjevati, zakaj visijo med drevesi."

"Ko bodo zastave vihrale, pročelja sploh ne bomo videli"
"Vsekakor bi morali poiskati drugo rešitev, ne pa, da so se odločili za visoko ograjo. Ljudje to psihološko dojemamo kot bariero med javnim prostorom in parlamentom," je v pogovoru za MMC poudarila Jadranka Grmek. "Ko bodo zastave vihrale, pročelja parlamenta sploh ne bomo videli. Učinek bi lahko dosegli s postavitvijo drogov v skupinah ali pa z umikom z roba Šubičeve ulice v notranjost trga. Morda bi bil učinek celo boljši, ker bi se ljudje med zastavami lahko sprehajali, prostor bi bil fluiden in ga ne bi dojemali kot ograjo."