V prihodnje bi si želeli realnejši NPK, ki bi ga bilo mogoče izvesti čim celoviteje.

NPK 2014–2017 je razdeljen na 26 poglavij
Poročilo o izvajanju NPK-ja v letih 2016 in 2017, ki je nastalo še pod vodstvom ministra za kulturo Dejana Prešička, je uvodoma predstavil v. d. generalnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Bojan Kureš. Dejal je, da poročilo upošteva strukturo NPK-ja 2014-2017, ki je razdeljen na 26 poglavij, v katerih so opredeljeni cilji, ukrepi in kazalniki, ki pričajo o uspešnosti doseganja posamičnih ciljev.

Zadnje poglavje v dokumentu predstavlja povzetek izvajanja programa v celotnem obdobju, vključno z vsebinskimi področnimi ocenami, žal pa po besedah Kureša metodologija priprave ni bila zasnovana tako, da bi vključevala natančno finančno vrednotenje predvidenih ukrepov, kar onemogoča tudi oceno finančne izvedbe celotnega NPK-ja. To so kot slabost poročila izpostavili tudi nekateri člani odbora.

156 ciljev, 288 ukrepov in 454 kazalnikov
Kureš je dodal, da NPK 2014–2017 vsebuje 156 ciljev, za izvedbo katerih je bilo predvidenih 288 ukrepov in 454 kazalnikov. Kot piše v dokumentu, je bilo v obdobju 2014–2017 izvedenih nekaj več kot 70 odstotkov ukrepov, in sicer 24 odstotkov v celoti, 19 odstotkov večinoma in 30 odstotkov deloma.

Temu, da ukrepi iz NPK-ja 2014–2017 niso bili izvedeni v celoti, je po besedah sekretarja v glavnem krivo to, da za izvedbo ukrepa ni bilo ustreznih pravnih podlag oziroma da za izvedbo ukrepa niso bila zagotovljena dodatna finančna sredstva. To je najbolj prizadelo ukrepe s področij kulturne dediščine, knjižnične dejavnosti in arhivov, samozaposlene ter mednarodno dejavnost.

Ta hip se "počutijo kot sirote Jerice"
Kot je v vlogi poslanke dejala siceršnja predsednica odbora za kulturo Violeta Tomić (Levica), se ta hip "počutijo kot sirote Jerice", saj v obdobju po odstopu ministra Prešička in v čakanju na novega kandidata za ministra nimajo sogovornika. Sicer so v času izvajanja zadnjega NPK-ja večkrat zaznali pomanjkanje dialoga s samim odborom, s posebej oblikovanimi delovnimi skupinami, ki so brezplačno proizvedle številne, na koncu neupoštevane predloge, pa tudi s samimi kulturniki. Želijo si, da bi že večkrat obljubljen dialog v prihodnje tudi resnično stekel: "Upam, da bo kmalu na drugi strani minister, ki bo slišal, razumel in doumel, kaj govorimo."

Kmalu bo na vladi tudi t. i. zakon o kulturnem evru
Kureš je dejal, da je pred novim vodstvom izziv priprave novega, tokrat osemletnega NPK-ja, ki so ga na ministrstvu pod Prešičkom že začeli osnovati, prav tako bo nova garnitura odločila, ali bo v nadaljnji postopek posredovala že pripravljen zakon o medijih. Kmalu pa bo na vladi tudi t. i. zakon o kulturnem evru. Odbor podpira čimprejšnje sprejetje teh dokumentov.

S poročilom se je že na začetku januarja seznanila komisija DS-ja za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Predsednik komisije Branimir Štrukelj je danes opomnil, da NPK ni bil uresničen predvsem na področjih investicij, kjer je bilo za infrastrukturo javnih kulturnih objektov in vzdrževanje kulturnih spomenikov v državni lasti namenjenih le 8,5 milijona evrov. Člani odbora so večkrat omenili tudi, da bi morala biti Slovenija drznejša pri črpanju evropskih sredstev.

Pričakovanje komisije in tudi članov odbora za kulturo je, da bo vlada izpolnila koalicijsko zavezo o dvigu sredstev za kulturo na 0,5 odstotka BDP-ja do konca mandata. Prav tako pa se strinjajo, naj ministrstvo k pripravi novega NPK-ja pristopi sistemsko in jasno opredeli merila in prioritete ter določi cilje, ki bodo v načrtovanem proračunskem obdobju tudi dejansko uresničljivi.

Poročilo vključuje veliko primerov "dobre prakse na področju kulture"
Med gosti odbora je bila predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski, ki je dejala, da je poročilo skrbno zapisano in vključuje veliko primerov dobre prakse na področju kulture. Težavo pa člani sveta prepoznavajo v tem, da je razkorak med kulturno politiko in tem, kar se je resnično zgodilo v preteklem obdobju, zares velik – v negativno smer. Zato v prihodnje priporočajo, da so poslanci o teh odstopanjih vsako leto obveščeni, da lahko sledi revizija dokumenta in se nato usklajuje s finančnimi viri.