Občina nima denarja, da bi nekdanjim lastnikom z lastnimi sredstvi plačala odškodnino za grad. V primeru, da bo dobrih 800.000 evrov vendarle padlo nanjo, bo to mogoče storiti zgolj v štirih zaporednih letnih obrokih in brezobrestno ali pa, kar je bolj verjetno, nepozidana stavbna zemljišča upravičencem vrniti v naravi. Foto: MMC RTV SLO
Občina nima denarja, da bi nekdanjim lastnikom z lastnimi sredstvi plačala odškodnino za grad. V primeru, da bo dobrih 800.000 evrov vendarle padlo nanjo, bo to mogoče storiti zgolj v štirih zaporednih letnih obrokih in brezobrestno ali pa, kar je bolj verjetno, nepozidana stavbna zemljišča upravičencem vrniti v naravi. Foto: MMC RTV SLO
Grad Brežice
Letos je na gradu potekala obnova slavne Viteške dvorane, v okviru katere so restavrirali tudi stropno baročno poslikavo. Foto: Restavratorski center Slovenije
Grad Brežice
Mogočno poslopje je v zadnjih desetletjih dobilo novo pročelje in strešno kritino ter poročni trakt in mali avditorij za kulturne prireditve. Foto: Posavski muzej

Družina Attemsi je po sklepu sodišča sicer polovični lastnik gradu in pripadajočih zemljišč, s čimer je sprva tudi soglašala, vendar pa si je zdaj premislila. Na seji o ureditvi medsebojnih razmerij glede vrnitve kompleksa gradu Brežice so svetniki sprejeli sklep, naj država v obliki odškodnine ali obveznic poravna polovico od 1.647.956 evrov, kolikor je bila uradna cenitev kompleksa gradu. Če sklep ne bo uresničen, pa so svetniki naložili županu Ivanu Molanu, naj nadaljuje pogajanja o ureditvi vseh premoženjskih razmerij.
Če bo dobrih 800.000 evrov vendarle morala poravnati občina, bo to mogoče storiti zgolj v štirih zaporednih letnih obrokih in brezobrestno, vendar bodo o tem dokončno odločali svetniki. Že zdaj pa naj bi bilo bolj ali manj jasno, da bo morala občina kot trenutni lastnik nepozidana stavbna zemljišča upravičencem vrniti v naravi.
Razprava je postregla s kar nekaj očitki na račun države, češ da je leta 1945 vojaško sodišče v Mariboru Attemsom zaplenilo celotno premoženje, grajski kompleks pa je nato država dodelila v last občini Brežice. Ta je za objekt, v katerem domuje Posavski muzej z znamenito slovito Viteško dvorano, kot kulturni spomenik nacionalnega pomena vsa povojna leta vzorno skrbela.
Pomanjkanje dokumentacije in še veliko odprtih vprašanj
Po besedah svetnika Andreja Vizjaka in nekaterih drugih ostaja več odprtih vprašanj, saj zaradi pomanjkljive dokumentacije v arhivih ni povsem znano, ali so sorodniki Attemsov že dobili kakšno nadomestilo za odvzeto premoženje v Avstriji, koliko jim je morebiti plačala Slovenija, kako je z državljanstvom Attemsov in predvsem, koliko denarja je občina Brežice v 65 letih vložila v grad, ki je danes simbol občinskega središča.
Bo morala občina vrniti denar?
Letos bo skoraj v celoti končana tudi dva milijona evrov vredna prenova gradu, od česar je bilo 1,2 milijona evropskega denarja. Če bi v petih letih prišlo do spremembe lastništva, bi morala občina ta denar Evropi vrniti. Tudi to je bila podlaga za predloge, da bi kazalo opraviti poračun med vlaganji v grajski kompleks in prenizko ocenjeno vrednostjo grajskega kompleksa, vsekakor pa bi rešitev brežiškega spora lahko postala vzorec tudi za preostale podobne primere po državi.
Na sklep občinskih svetnikov so se danes odzvali v Slovenski nacionalni stranki. V stranki zahtevajo, "da se pod nobenimi pogoji Attemsom ne izplača niti evra in še manj kar koli vrača v naravi". Od ministra za pravosodje pa zahtevajo, da od Republike Avstrije "takoj pridobi vso dokumentacijo, iz katere je razvidno, koliko odškodnine je družina Attems kot povračilo za v Sloveniji zaplenjeno premoženje že zdavnaj prejela od Republike Avstrije". Kot je še zapisal predsednik SNS-a Zmago Jelinčič, naj sodišče do pridobitve navedene dokumentacije začasno prekine vse postopke in šele nato, po natančni proučitvi in ob upoštevanju odškodnin, ki naj bi jih Attemsi že prejeli, zakonito odloči slovenskemu narodu v prid.