"Pogovori, ki sem jih imel s tabo tukaj, so bile edine upanja polne minute vsega skupaj," Salinger piše na koncu pisma Ernestu Hemingwayu, ki ga bodo prvič javno postavili na ogled v Knjižnici Johna F. Kennedyja v Bostonu.

"Skoraj stalno stanje malodušja"
Salinger, ki je pismo napisal v bolnišnici v Nürnbergu, piše, da z njim ni nič narobe, razen "skoraj stalnega stanja malodušja", in da je razlog, da piše pismo, želja po "pogovoru z nekom zdrave pameti". Kot piše, so ga zdravniki spraševali o njegovem spolnem življenju in o otroštvu, kar nakazuje, da so se njegove melanholije lotili s Freudovskimi metodami.

Salinger Hemingwaya sprašuje, kako napreduje njegov naslednji roman, in ga poziva, naj pravic zanj ne proda filmskim producentom: "Kot predsednik številnih klubov tvojih oboževalcev vem, da govorim v imenu vseh članov, ko rečem 'Dol z Garyjem Cooperjem'." Kot je znano, se je Salinger na vse pretege upiral filmski industriji, ki si je želela odkupiti pravice do njegovih del.

O lastni razvijajoči se karieri je zapisal: "Napisal sem še nekaj incestuoznih zgodb, nekaj pesmi in del drame." Morda je z besedami nakazal izid Varuha v rži, saj piše, da "ima v mislih zelo občutljiv roman", in medtem ko si želi, da bi lahko zapustil vojsko in še naprej pisal, ga skrbi, da bi ga razrešitev iz psihiatričnih razlogov lahko označila za "bedaka" in škodila njegovi karieri.

Fascinanten pogled na ciničnega Salingerja
Pismo, ki so ga leta dolgo preučevali učenjaki in ga navajali, je del zbirke Ernesta Hemingwaya, ki jo v omenjeni knjižnici hranijo že 30 let. Ponuja fascinanten pogled na ciničnega Salingerja, ki je takrat služil v vojski, v obdobju, preden je leta 1951 izšel Varuh v rži, poroča agencija AP. Pisatelj se v šali celo primerja z glavnim likom iz "Varuha" Holdenom Caulfieldom, ki je nastopal v njegovih prejšnjih kratkih zgodbah.

Kot je znano, je Jerome David Salinger 27. januarja letos umrl na svojem domu v New Hampshiru. Direktor knjižnice JFK Thomas Putnam je povedal, da je bilo na novo sproženo veliko zanimanje za življenje avtorja, ki je živel v osami, eden izmed razlogov, da so se v knjižnici odločili razstaviti omenjeno pismo, in to v času podelitve nagrade PEN/Hemingway, s katero vsako leto ovenčajo avtorje romanesknih prvencev.

Hemingway na pismo ni odgovoril?
Putnam dodaja, da nič ne kaže na to, da je Hemingway odgovoril na pismo: "Ker nimamo drugih pisem, predvidevam, da ni bilo druge korespondence. Morda je obstajala in pisma nimamo tukaj, a Hemingway je skrbno urejal svojo korespondenco, tako da je mogoče, da je to edino pismo med njima," pojasnjuje.

Hemingwayeva vdova Mary je pisma knjižnici darovala deloma iz hvaležnosti do Kennedyjeve vlade, ki ji je pomagala urediti potovanje na Kubo, od koder je prinesla soprogove zapise po njegovi smrti leta 1961, pojasnjuje Putnam. Njegovi papirji so shranjeni v sobi knjižnici, ki sicer ni dostopna obiskovalcem.

Hemingwayev sin Patrick se bo udeležil podelitve nagrade, poimenovane po njegovem očetu. Letos jo bo dobila Brigid Pasulka za svoj prvi roman A Long, Long Time Ago and Essentially True.