Letošnja Prešernova nagrajenca sta filmski režiser in direktor fotografije ter literat in tv-urednik. Foto: RTV SLO
Letošnja Prešernova nagrajenca sta filmski režiser in direktor fotografije ter literat in tv-urednik. Foto: RTV SLO
Milan Dekleva
Milan Dekleva je s Prešernovo nagrado okronal svoj vsestranski literarni opus. Foto: RTV SLO
Karpo Godina
Karpo Godina je močno vplival tudi na režiserski pristop režiserjev mlajše generacije. Foto: RTV SLO
Prešernova nagrajenca bosta priznanje prejela na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Foto: RTV SLO

Vsestranski literarni ustvarjalec Milan Dekleva ni obogatil le opusa domače književnosti za odrasle; dopolnil je tudi literaturo za otroke in mladino. Mladim se kot urednik otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija posveča tudi pri svojem rednem delu. Mladi so ga spoznali kot avtorja radoživih gledaliških iger, celo muzikalov. Totalka odštekan dan in Bučka na Broadwayu, za kateri je koreografijo prispevala Mojca Horvat, sta bili veliki odrski uspešnici 90-ih.



Pečat jugoslovanski filmografiji
V Skopju rojeni filmski ustvarjalec Karpo Godina je z obsežnim režiserskim opusom, ki ga je s filmom Piknik v nedeljo "zagnal" leta 1968, močno zaznamoval jugoslovansko kinematografijo. Čeprav se je rodil v Skopju, je Karpo Godina večino svojega delovnega časa preživel v Sloveniji, kjer je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo kot profesor za filmsko režijo in igro pred kamero znanje prenašal na mlade. Najbolj znani celovečerci Karpa Godine so Splav meduze, Rdeči boogie ali kaj ti je deklica in Umetni raj. Uveljavil se je tudi kot avtor kratkih, dokumentarnih in eksperimentalnih filmov.

12 jih čaka na 7. februar
Upravni odbor Prešernovega sklada pod predsedstvom Dušana Jovanoviča je izbral tudi 12 kandidatov za nagrade Prešernovega sklada. Na 7. februar, ko bodo znana imena največ 6 prejemnikov prestižnih priznanj, bodo v negotovosti: kipar Mirko Bratuša, slikar Sandi Červek, pianist Bojan Gorišek, igralka Nataša Barbara Gračner, flavtist Aleš Kacjan, oblikovalec Žare Kerin, pisatelj Milan Kleč, režiser Damjan Kozole, rogist Boštjan Lipovšek, lutkar Silvan Omerzu, pisatelj Marko Sosič in pesnica Maja Vidmar.

Umetniški del slovesnosti, na kateri bodo podelili celoten paket Prešernovih nagrad in ki bo tudi uvod v slovenski kulturni praznik, bo režiral Janez Burger. Višina Prešernove nagrade bo predvidoma 4,5 milijona tolarjev, dobitniki nagrad Prešernovega sklada pa bodo predvidoma prejeli po 1,5 milijona tolarjev. Natančna vrednost nagrade bo znana po sprejemu državnega proračuna za leti 2006 in 2007.

Razglas Dušana Jovanoviča
Prešernova nagrajenca in kandidate za priznanja Prešernovega sklada je izbral Upravni odbor Prešernovega sklada. Člani UP-ja so od jeseni 2004 Matjaž Barbo, Matej Bogataj, Boris Cavazza, Matjaž Farič, Marina Gržinič Mauhler, Maja Haderlap, Aleš Jan, Matjaž Klopčič, Tomaž Lorenz, Ranko Novak, Andrej Smrekar, Petra Vidali, Vojko Vidmar, Aleš Vodopivec in Dušan Jovanovič. Slednji upravnemu odboru tudi predseduje in mu je tudi pripadla čast, razglasiti novega Prešernovega slavljenca.

Največ dva Prešernova lavreata
Upravni odbor Prešernovega sklada mora na predlog vlade potrditi državni zbor, njegove člane - imajo štiriletni mandat - pa imenujejo iz vrst umetniških, kulturnih in znanstvenih ustvarjalcev. Vsako pomembnejše področje umetnosti mora zastopati vsaj en član. Vsako leto lahko Prešernovo nagrado prejmeta največ dva umetnika, število dobitnikov nagrade Prešernovega sklada pa je omejeno na šest.