Pred Alexandrovo so do zdaj na prisegi novega predsednika sodelovali le trije pesniki, in novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama se je odločil, da bodo na njegovi prisegi odmevali verzi njegove prijateljice iz študijskih let. Pesnica pa se je odločila, da bo za to priložnost napisala nekaj novega in še nikdar slišanega, obenem pa je v izjavi za javnost tudi povedala, da se na neki način vrača domov v Washington. Vse od svojega drugega leta starosti pa do študijskih let je Alexandrova namreč živela v tem mestu.

Profesorica, ki uči s pomočjo svoje poezije
Pesnica, katere tematika se pogosto dotika rasnih vprašanj, bo kmalu postala predstavnica afriško-ameriških študij na univerzi Yale, kjer tudi sicer že nekaj časa poučuje. Njena poezija se giblje skozi stoletja od ladij, ki so prevažale sužnje pa vse do nemirov, ki so izbruhnili v zvezi s temi vprašanji. O njeni poeziji je recimo Grace Cavalieri, voditeljica radijske oddaje The Poet and the Poem (Pesnik in pesnitev), povedala, da lahko izbere katero koli njeno pesem in jo uporabi v učne namene v zvezi z rasnim vprašanjem.

Zgodba o razstavljenih delih telesa
Pesniška zbirka The Venus Hottentot je poetičen opis življenja Saartjie Baartman, južnoafriške ženske, ki so jo leta 1800 razstavili na razstavi spačkov zaradi njenih seksualnih lastnosti. Baartmanova je umrla pri 26 letih leta 1816, dele njenega telesa pa je bilo mogoče videti v pariškem muzeju vse do leta 1974. Leta 2002 pa so na željo Nelsona Mandele njene posmrtne ostanke vrnili Južnoafriški republiki, kjer so jih nato pokopali.

Besede iz srca, ki ne bodo govorile o črnini
20. januarja bo besede Elizabeth Alexander poslušalo več milijonov ljudi, medtem ko jo sicer bere nekaj sto bralcev. In odločitev, o čem bo spregovorila, je v njenih rokah. Kot pravi oče Elizabeth Alexander, lahko spregovori tako v imenu svoje rase, v imenu literatov ali pa v imenu vseh Američanov, in ne glede na to, ali bodo besede namenjene ljubiteljem poezije ali politikom, bodo, tako pravi njen oče, prihajale od srca.

Sama pa je zapisala, da ne želi napisati pesmi, ki pravi, 'črnina je' (blackness is), ker temnopolti ljudje v Ameriki pač bolje kot kdor koli drug vedo, da niso zgolj ena izmed desetih ali deset tisočih stvari. Izvolitev njenega prijatelja pa jo je napeljala k razmišljanje o ameriškem pesniku Waltu Whitmanu, ki je bil prijatelj predsednika Abrahama Lincolna. Nekaj dni pred izvolitvijo Obame pa naj bi Alexandrova celo dejala: "Slišim Withmanove verze; Slišim Ameriko peti."

L. Š.