Rushdie, ki je tudi med letošnjimi nominiranci za britansko literarno nagrado booker, je v svojem komentarju v časniku še zapisal, da bi širša interpretacija korana pripeljala do boljših odnosov in presegla vse bolj poglobljeno odtujitev. Rushdie meni tudi, da bi to interpretacijo prav tako lahko postavili nasproti džihadističnim ideologijam, ki so med drugim pripeljali tudi do terorističnih napadov v Londonu.

Islam na poti v sodobnost ...
Po njegovem mnenju je treba koran študirati kot zgodovinsko besedilo in ne kot nezmotljiv vir učenosti. Bolj kot tradicija je po pisateljevem mnenju pomembno in tudi nujno potrebno oblikovanje reformnega gibanja, ki bi osrednje koncepte islamske misli preneslo v sodobno dobo.

Salman Rushdie je v komentarju še dejal, da se 'novodobna' muslimanska reformacija ne bo postavila le nasproti ideologom džihada, temveč tudi proti že zaprašenim naukom tradicionalistov ter bo s tem 'prevetrila' veroizpoved. Tako bi po besedah Rushdieja: "Zakoni, ki so bili narejeni v sedmem stoletju, bi pot prepustili potrebam 21. stoletja.

S podobno tematiko se pisatelj ukvarja tudi v svojem novem delu Shalimar the Clown, ki pripoveduje o mladem muslimanu, ki ga radikalni mula vodi po poti radikalnega terorizma.

Kljub fatvi izraža ostra stališča
Rushdie je sicer več let preživel v skrivanju, saj je zaradi vsebine njegovega dela Satanski stihi iranski verski voditelj ajatola Homeini nadenj leta 1989 razglasil fatvo. Fatva sicer pomeni zakonito oznanilo o specifični temi, ki ga v islamu izreče verski pravni strokovnjak, v veliki večini pa se tiče povsem vsakodnevnih stvari. Lahko pa je tudi vojna napoved ali smrtna obsodba, slednja pa je bila izrečena nad Rushdiejem.