Leta 1946 rojeni poljsko-ameriški arhitekt praznuje rojstni dan 12. maja, in tako je letos dopolnil okroglih 70 let. Na Poljskem rojeni Libeskind je kariero začel kot arhitekturni teoretik in profesor. Prvi mednarodni uspeh je dosegel z Judovskim muzejem v Berlinu, ki je bil dokončan leta 1999.

Ljubezen do postmoderne večpomenskosti
Judovski muzej, ki v tlorisu povzema obliko Davidove zvezde, je posvečen zgodovini nemških Judov. Muzej velja za enega najuspešnejših v nemški prestolnici, letno ga obišče okrog 750.000 obiskovalcev. Libeskindu so pozneje zaupali še načrte za njegovo povečanje, poroča STA.

Libeskind je pravzaprav dve desetletji veljal za nekakšnega spomeniškega arhitekta, vendar danes ustvarja tudi komercialne stanovanjske in poslovne objekte, pa tudi takšne projekte, kot so na primer kulise za operne predstave. Znano je, da obožuje postmoderno večpomenskost, kar ga povezuje s Petrom Eisenmanom, arhitektom berlinskega spomenika žrtvam holokavsta, pa tudi s pred kratkim umrlo zvezdniško arhitektko Zaho Hadid.

Iracionalna simbolika, nesimetričnost in absurd
Prva stavba, ki je bila zgrajena po njegovih načrtih, je bil muzej Felixa Nussbauma v nemškem Osnabrücku, ki je zrasla leto dni pred berlinskim Judovskim muzejem. Zaupana mu je bila tudi rekonstrukcija območja Ground Zero, kjer sta v New Yorku nekdaj stala znamenita dvojčka, ki sta bila uničena v terorističnih napadih 11. septembra 2001.

Načrtoval je tudi povečanje Muzeja Viktorija & Albert v Londonu, Imperialni vojni muzej v Manchestru ter Judovski muzej v San Franciscu. Okoli 50 njegovih projektov pa je do danes še nedokončanih.

Za Libeskindova dela velja, da izkazujejo dejstvo, da slavni arhitekt ni nikoli povsem zadovoljen z zgolj simbolično odrešitvijo civilizacije pred barbarstvom prek arhitekture in umetnosti. V svojih delih praviloma ruši pravila perspektive ter poudarja iracionalno simboliko, nesimetričnost in absurd, poroča DPA.

Iz Poljske prek Izraela v ZDA, pa tudi v Italijo in Nemčijo
Daniel Libeskind se je rodil v Lodžu, kjer se je v otroštvu učil igrati harmoniko in leta 1953 tudi nastopil na poljski televiziji. Leta 1957 je sledila selitev v Izrael, nato v ZDA, ameriški državljan pa je postal leta 1965. Od leta 1972 je med drugim živel v New Yorku in Torontu, ameriški zvezni državi Michigan, v Italiji in Nemčiji ter v Los Angelesu.

Priznani arhitekt je skozi svojo kariero predaval na številnih univerzah po vsem svetu, številni pa se strinjajo, da mu je uspelo lastno arhitekturo razviti v prepoznavno blagovno znamko.