Kupec, zasebni zbiratelj z Bližnjega vzhoda, se je dražbe osebno udeležil. Vodja dražbene hiše Kathrin Weidler je povedala, da so se za akvarel zanimali tudi kupci iz Azije in Amerike. Za sliko - kot tudi za druge znane Hitlerjeve umetniške podvige - splošno velja, da ima zgolj omejeno umetniško vrednost.

Bi sprejem na akademijo lahko spremenil tok zgodovine?
Po poročanju britanskega Telegrapha je akvarel, naslovljen Standesamt und Altes Rathaus München (Matični urad in stari magistrat v Münchnu), eno izmed 2000 del, ki jih je Adolf Hitler naslikal med letoma 1905 in 1920, ko se je še poskušal uveljaviti na umetniškem prizorišču. V avtobiografiji Moj boj je pisal tudi o grenkem razblinjenju sanj o umetniški karieri, kar so povzročile večkratne zavrnitve dunajske akademije.

Weidlerjeva je na vprašanje o morebitni moralni spornosti prodaje stvaritve poznejšega nacističnega diktatorja odvrnila, da bi o tem morali povprašati tistega, ki sliko prodaja – to pa sta neimenovani Nemki, sestri, stari okoli 70 let. Weidlerjeva je dodala, da sta se odločili, da bosta približno deset odstotkov izkupička namenili dobrodelni ustanovi, ki pomaga invalidnim otrokom.

Vendarle dvomi o avtentičnosti
Sliko spremlja na roko napisan račun - datiran z dne 25. septembra 1916 - kar je redkost za Hitlerjeve stvaritve. Weidlerjeva je pojasnila, da to razloži tudi razmeroma visoko kupno ceno. Vendar je prav to porodilo dvome o avtentičnosti, saj je v preteklosti ponarejevalec Konrad Kujau z nepravimi certifikati preslepil nekatere zgodovinarje, ko je leta 1983 prodal ponarejene Hitlerjeve dnevniške zapise.