V domovini je Tomaža Pandurja ves čas spremljal sloves prodornega, večkrat nagrajenega, a hkrati kontroverznega gledališčnika, ki je postal umetniški direktor mariborske Drame, ko je imel le 26 let. Uspešne predstave so polnile dvorane, a hkrati praznile blagajno, prvič v zgodovini je gledališče saniral državni proračun. Pandur se je umaknil v prostovoljno izgnanstvo. Foto: Aljoša Rebolj
V domovini je Tomaža Pandurja ves čas spremljal sloves prodornega, večkrat nagrajenega, a hkrati kontroverznega gledališčnika, ki je postal umetniški direktor mariborske Drame, ko je imel le 26 let. Uspešne predstave so polnile dvorane, a hkrati praznile blagajno, prvič v zgodovini je gledališče saniral državni proračun. Pandur se je umaknil v prostovoljno izgnanstvo. Foto: Aljoša Rebolj

V teatru vemo, da je kritika teatrološka znanstvena disciplina, ki pa se je v Sloveniji žal že dalj časa skoraj ne prakticira in je kot del sveta uprizoritvenih umetnosti že popolnoma izginila. To, kar spremljamo, so v večini le površni komentarji in nestrokovna mnenja, ki ne vzdržijo resnejše primerjave in zato tudi ne vplivajo na obisk ali kakovost predstav in repertoarjev. So nič.

Tomaž Pandur v MMC-jevem intervjuju aprila 2014
Mirt Komel je o Alešu Debeljaku zapisal, da je 'mojster pesniške besede odšel tako svobodno, kot je pisal, mislil, deloval in živel'. Foto: BoBo
Ondina Otta Klasinc
Ondina Otta Klasinc, operna pevka svetovnega slovesa, je v svoji dolgi in bogati karieri ustvarila več kot 60 vlog. Foto: SNG Maribor
Vid Pečjak je poleg strokovne literature napisal tudi slovensko mladinsko knjižno klasiko Drejček in trije marsovčki. Foto: BoBo
Vladimir Makuc: Veliki vol, 1999, disperzijska tempera, steklene črepinje, barvne voščene krede in mivka na platnu in lesu.
Vladimir Makuc: Veliki vol, 1999, disperzijska tempera, steklene črepinje, barvne voščene krede in mivka na platnu in lesu. Foto: Ljubljanski grad
Janez Bernik, Miza (1973)
Janez Bernik in njegova žena, grafičarka Adriana Maraž, sta bila v mladosti očarana nad "kraško geometrijo vetrov", a sta si nato bivališče našla na Breznici, podalpski vasi, kjer so med drugimi živeli Matija Čop, Anton Janša in Fran Saleški Finžgar. Foto: Galerija sloART.si
Mito Trefalt je bil dolga leta sinonim za televizijsko razvedrilo. Foto: Stane Sršen
Matjaž Vipotnik
Delo Matjaža Vipotnika je temeljilo na oblikovanju vidnih sporočil s področja kulture. Foto: BoBo
Primadona Vilma Bukovec Kambič je petju posvetila 40 let življenja. Leta 2000 je ob 80-letnici prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za izjemno življenjsko delo in prispevek k visoki ravni slovenske operne poustvarjalnosti ter za uveljavljanje slovenske kulture v mednarodnem prostoru. Foto: www.ljubljanafestival.si
Saša Vuga
Leta 2010 je Saši Vuga takratni predsednik Slovenije podelil zlati red za zasluge, ki ga je prejel za življenjsko delo ter prispevek k slovenski kulturi in bogatitvi slovenskega jezika. Foto: SAZU

Dvanajstega aprila je kulturno srenjo pretresla novica, da je med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju nenadoma umrl gledališki režiser Tomaž Pandur. Umetnik, ki je odšel v starosti 53 let zaradi srčnega zastoja, je veljal za gledališkega samohodca, ki se mu je uspelo s svojim režijskim konceptom prebiti tudi na tuje odre. Med večjimi odrskimi projekti režiserja, ki je bil vrsto let umetniški vodja Drame SNG-ja Maribor, so bili Goethejev Faust, Shakespearov Hamlet in Dantejeva Božanska komedija. Režiral je v New Yorku, Nemčiji in Španiji, kjer je ustanovil tudi svoje gledališče Pandur.Theaters. Za svoje delo je prejel več mednarodnih in slovenskih nagrad, med njimi dve Borštnikovi nagradi in nagrado Prešernovega sklada.

Poleg tega velikega režiserja, gledališkega vizionarja, ki je slovel tudi in predvsem zunaj meja domovine, je slovenska kultura v letu, ki se izteka, izgubila tudi njegovega vrstnika, mojstra besede Aleša Debeljaka - prav iz njegove kolumne v Sobotni prilogi časnika Delo Mrtvi in komaj živi iz leta 2013, v kateri je med sprehodom po osrednjem dunajskem pokopališču razmišljal o životarjenju priseljencev na Zahodu, smo si izposodili naslovni citat: "Pomirjujoč in tolažeč občutek me je preveval, ko je v meni zorelo spoznanje, da grobovi pomenijo pričo preteklosti in opomin sedanjosti. Smrt je naša znana neznanka in mrtvi trajajo v spominu živih, velika veriga bivanja se ne prekine, tok zgodovine teče po žilah mesta, njegovih prebivalcev ter obiskovalcev."

Eden najbolj prevajanih sodobnih slovenskih pesnikov in esejistov, prevajalec, urednik, kritik ter profesor je v prometni nesreči umrl 28. januarja, star 54 let. Diplomiral je iz filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter doktoriral iz sociologije kulture na univerzi Syracuse v New Yorku. Od leta 2004 je bil redni profesor na FDV-ju. Objavil je 14 knjig esejev in osem knjig pesmi, zadnjo, Tihotapci, leta 2009. Zanjo je že drugič prejel Jenkovo nagrado. Za njegovo pesništvo je značilen dialog z modernističnim izročilom in eksistencialističnim mišljenjem, v esejistiki pa je bil med snovalci postmodernizma na Slovenskem.

Prvega februarja je v 73. letu starosti umrl Dušan Velkaverh, avtor besedil številnih slovenskih zimzelenih melodij, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Med iskrenimi ljudmi in Mlade oči. Napisal je približno 600 besedil za slovenske skladatelje, kot so Mojmir Sepe, Jože Privšek in Tadej Hrušovar, pa tudi za zasedbe, kot je Pepel in kri. Njegovo ime je bilo tesno povezano z razcvetom festivala Slovenska popevka.

Enajst dni pozneje je umrl glasbenik Tomaž Lorenz, star 71 let. Deloval je kot solist na violini in bil član različnih komornih skupin ter bratovskega tria Lorenz. Krstno je izvedel več kot 100 slovenskih solističnih in komornih del, poučeval je na ljubljanski Akademiji za glasbo. Pod njegovim mentorstvom so nastale številne komorne skupine. Prejel je več nagrad in priznanj, med drugim tri nagrade Prešernovega sklada, dve nagradi Društva slovenskih skladateljev, Župančičevo in Betettovo nagrado ter Škerjančevo diplomo za pedagoške dosežke.

Šestnajstega februarja se je v 84. letu starosti poslovil filmski in televizijski režiser Jože Pogačnik, najbolj znan po filmih Grajski biki in Kavarna Astoria. Bil je prejemnik več nagrad, med njimi Badjurove in Štigličeve nagrade za življenjsko delo, berlinskega srebrnega medveda in beneškega srebrnega leva. Režiral je blizu 100 dokumentarcev in televizijskih filmov, med njimi Primer strogo zaupno, Na stranskem tiru, Jutrišnje Delo, Snaga je pol zdravja, Ko sem majhen bil in Cukrarna. Največji del njegovega opusa zavzemajo kratki filmi. Soustanovil je Društvo slovenskih režiserjev in bil njegov častni član.

V 88. letu starosti je 27. februarja umrl pisatelj in psiholog Vid Pečjak. Večino knjig, ki jih je napisal, je strokovnih s področja psihologije, med leposlovnimi pa je njegovo najbolj znano delo Drejček in trije marsovčki. Iz psihologije je diplomiral in doktoriral na filozofski fakulteti, kjer je pozneje predaval in vodil oddelek za psihologijo.

Drugega maja je v 96. letu starosti umrl akademski slikar, galerist, muzealec, pedagog in vsestranski kulturni delavec Karel Pečko. Med drugim je več let vodil Koroško galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki ji je dal strokovni ugled in jo postavil na mednarodno prizorišče. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Leta 1996 je prejel srebrni častni znak RS, leta 2009 pa zlati red za zasluge in istega leta še najvišje avstrijsko državno odlikovanje, častni križ za znanost in umetnost I. reda. Svoja dela je razstavljal na 40 samostojnih in dvakrat toliko skupinskih razstavah.

Desetega maja je v 50. letu starosti umrl pesnik in prevajalec Fabjan Hafner, ki je v nemško govorečem prostoru veljal za nesporno avtoriteto na področju literarnega prevajanja. Bil je velik poznavalec Slovenije, Koroške in njune književnosti v obeh jezikih. Cenjen je bil kot pedagog na univerzah v Gradcu, Celovcu in Ljubljani, za svoje prevajalsko delo pa je prejel številna priznanja. Leta 2014 mu je Društvo slovenskih književnih prevajalcev podelilo Lavrinovo diplomo.

Štirinajstega junija je v 92. letu starosti umrla operna pevka svetovnega slovesa Ondina Otta Klasinc. Repertoar v Trstu rojene sopranistke slovensko-italijanskega rodu je obsegal več kot 60 vlog iz italijanskega, francoskega, nemškega in slovanskega klasičnega repertoarja. Najprej je pela v opernem gledališču v Ljubljani, nato odšla v Milano in gostovala domala po vsem svetu, pozneje pa je bila prvakinja mariborske Opere. Za svoje delo je prejela številne domače in tuje nagrade ter priznanja, med drugim nagrado Prešernovega sklada in Betettovo nagrado. Po njej so poimenovali tudi mednarodno tekmovanje mladih opernih pevcev.

V 92. letu je 25. junija umrl akademski slikar, grafik in kipar Vladimir Makuc, ki je za svoje dosežke leta 1979 prejel Prešernovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem, leta 1987 pa nagrado Riharda Jakopiča. Leta 2015 je za življenjsko delo prejel Župančičevo nagrado in srebrni red za zasluge. Sprva se je posvečal grafičnemu ustvarjanju, pozneje pa slikarstvu in snovanju tridimenzionalnih objektov. Njegova umetnost izhaja iz njegove navezanosti na primorski oziroma sredozemski svet.

V sredini julija je v 83. letu starosti umrl slikar in akademik Janez Bernik, ki je bil tudi grafik, kipar, scenograf in pesnik. S svojimi deli se je predstavil na 76 samostojnih razstavah po Evropi in ZDA ter številnih skupinskih razstavah po Evropi, Rusiji, Kanadi, Mehiki in Južni Ameriki. Prejel je več kot 40 nacionalnih in mednarodnih nagrad ter priznanj, med njimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo, Herderjevo nagrado, velike nagrade za grafiko v Tokiu, Sao Paulu, Seulu in Ljubljani ter druge. Dobil je tudi najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak svobode RS. Bil je član slovenske in evropske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član akademije v Rimu. Kot pedagog je deloval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral.

V 91. letu starosti je 24. julija umrl literarni zgodovinar in akademik Franc Zadravec. Njegove študije zajemajo ekspresionistično liriko, prozo in dramatiko, teorijo realizma po moderni, novejšo literarno kritiko, slovenski roman 20. stoletja in slovensko zamejsko literaturo. Podpisal se je pod številna dela in objavil več kot 300 znanstvenih razprav, študij in člankov doma in v tujini. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Leta 1980 je bil odlikovan z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, leta 1997 pa s srebrnim častnim znakom svobode RS.

Sedmega avgusta se je v 86. letu poslovil filozof in prevajalec Ivan Urbančič. Veljal je za enega izmed začetnikov slovenske fenomenološke šole; postavil je temelje slovenskega univerzitetnega študija fenomenologije in hermenevtike. Skoraj v celoti je prevedel filozofijo Friedricha Nietzscheja. Diplomant ljubljanske filozofske fakultete, ki je pozneje doktoriral na zagrebški univerzi, je deloval na Inštitutu za sociologijo in filozofijo v Ljubljani. Bil je urednik pri Slovenski matici, med ustanovitelji Nove revije in dejaven v gibanju za demokratizacijo Slovenije.

16. avgusta je v 59. letu starosti umrl tenorist Marjan Trček, ki je na številnih uglednih festivalih nastopal s priznanimi orkestri in dirigenti. Med drugim je nastopil na Dubrovniškem poletnem festivalu, Varaždinskih baroknih večerih, Puljskem ljetu, Ljubljana festivalu, Glasbenem septembru v Mariboru, Festivalu sodobne glasbe Kogojevi dnevi in na Festivalu za staro glasbo Radovljica. Več let je bil tudi član Slovenskega okteta.

23. avgusta je v 77. letu umrl Mito Trefalt, ki je s svojim voditeljskim in uredniškim delom pomembno zaznamoval RTV Slovenija, zlasti njen razvedrilni program. Začel je kot reporter v športnem uredništvu, zatem je bil voditelj in uspešen urednik.

29. avgusta je po dolgotrajni bolezni v 47. letu starosti umrl priljubljeni pevec Tomaž Ahačič - Fogl. Ko je zaradi raka na grlu ostal brez glasu, so mu na pomoč priskočili številni prijatelji in širša slovenska javnost, z dobrodelnim koncertom so zbirali denar za njegovo zdravljenje.

Zadnjega avgusta je v 100. letu starosti umrl starosta slovenskih dirigentov Samo Hubad. Največje umetniške uspehe je dosegel z vodenjem simfonikov RTV Slovenija, ki je v njegovem času veljal za jugoslovanski orkester. Med drugim je bil šef dirigent Slovenske filharmonije in direktor ljubljanske Opere. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim dvakrat nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, jugoslovanski red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki in srebrni častni znak svobode RS.

V 73. letu starosti je 10. novembra umrl grafični oblikovalec in slikar Matjaž Vipotnik. Njegov opus je temeljil na oblikovanju vidnih sporočil s področja kulture. Nezamenljivo in prelomno je zaznamoval razvoj slovenskega in nekdanjega jugoslovanskega grafičnega oblikovanja od 70. let preteklega stoletja dalje. Ustvaril je obsežen opus plakatov za kulturne prireditve. Med najbolj znane stvaritve sodi plakat Marx na biciklu, ki je Slovensko mladinsko gledališče leta 1984 spremljal na turneji po Franciji. Oblikoval je tudi celostne grafične podobe za kulturne ustanove in gospodarske organizacije. Prejel je vrsto domačih in tujih nagrad, med njimi leta 2012 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

V 97. letu starosti je 7. decembra umrla še ena operna pevka prav tako svetovnega slovesa Vilma Bukovec Kambič. Bila je ena prvih solistk ljubljanske Opere. V svoji karieri je nastopila v skoraj vseh vlogah opernega repertoarja za lirski in pozneje tudi dramski sopran. Kot solistka je pela po vsem svetu in prejela več mednarodnih nagrad in priznanj. Z odra ljubljanske Opere se je poslovila leta 1982, ko je prejela tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

V 87. letu starosti je na božič umrl slovenski pisatelj, dramatik, scenarist in akademik Saša Vuga. Med drugim je prejel nagrado vstaje slovenskega naroda leta 1973 in Prešernovo nagrado leta 1998 in velja za enega največjih mojstrov sodobne slovenske pripovedne proze. Nekaj časa je deloval kot radijski voditelj, napovedovalec in urednik v dramski redakciji takratne TV Ljubljana.

Za slovo od starega leta prilagamo zimzeleno uspešnico s podpisom Dušana Velkaverha.

V teatru vemo, da je kritika teatrološka znanstvena disciplina, ki pa se je v Sloveniji žal že dalj časa skoraj ne prakticira in je kot del sveta uprizoritvenih umetnosti že popolnoma izginila. To, kar spremljamo, so v večini le površni komentarji in nestrokovna mnenja, ki ne vzdržijo resnejše primerjave in zato tudi ne vplivajo na obisk ali kakovost predstav in repertoarjev. So nič.

Tomaž Pandur v MMC-jevem intervjuju aprila 2014