Glede nacionalnega programa za kulturo (NPK) je opomnil, da se v njem najbrž ne bo znašla kulturna dediščina, ker je odhajajoča vlada decembra lani sprejela posebno strategijo, vendar pa dediščina ne bo popolnoma izpadla iz programa.

Vasko Simoniti, kandidat za ministra za kulturo, na današnjem zaslišanju pred matičnim odborom DZ-ja. Foto: BoBo
Vasko Simoniti, kandidat za ministra za kulturo, na današnjem zaslišanju pred matičnim odborom DZ-ja. Foto: BoBo

Po kandidatovem mnenju sprememb potreben zakon o medijih
Kandidat je na zakonodajnem področju med drugim omenil potrebo po spremembi zakona o medijih. Spomnimo, da je bil Simoniti na čelu ministrstva za kulturo že med letoma 2004 in 2008 ter kot je povedal na današnjem zaslišanju, je bilo v tem obdobju storjenega marsikaj, kar je v veljavi še danes.

Kot primere dosežkov v času svojega preteklega ministrovanja je navedel sprejetje zakonov o RTV Slovenija, o medijih in o arhivih, na področju investicij pa obnove ljubljanske Opere, Moderne galerije, Slovenske kinoteke, bolnice Franje in mariborskega gledališča. Omenil je tudi predsedovanje Evropski uniji in sprejem oziroma podaljšanje nacionalnega programa za kulturo, ki pa ga zdaj že nekaj let ni.

Vnovična vzpostavitev investicijskih vlaganj iz EU-sredstev
Kot minister namerava pozornost posvetiti tudi drugačnim modelom financiranja kulture, saj se je slovenska kulturna politika po njegovem mnenju doslej preveč opirala le na državni in deloma občinski proračun. Prepričan je, da sta nezadostno razvita modela financiranja na podlagi zasebnih vlaganj in lastnih prihodkov zavodov in drugih kulturnih producentov, čeprav obstajajo izjeme.

Vasko Simoniti prihaja iz kvote stranke SDS. Foto: BoBo
Vasko Simoniti prihaja iz kvote stranke SDS. Foto: BoBo

Kot uspešen primer je navedel prenos upravljanja Blejskega gradu z države na občino, ki iz prihodkov turističnega obiska in drugih storitev financira ne le obnovo gradu in muzejske zbirke na gradu, ampak tudi obnovo druge dediščine na Bledu.

Davčne olajšave za donatorje, sponzorje in investitorje
Simonitijeva želja je tudi ponovna vzpostavitev investicijskih vlaganj iz evropskih sredstev. To bi poleg t. i. zakona o kulturnem evru, ki bo začel veljati prihodnje leto, zagnalo nov krog investicij v kulturi. Kot je še navedel, želi proučiti, kako v Slovenijo vnesti primere dobrih praks in na ta način razširiti možnost vlaganj v kulturno ponudbo. Pri tem bi bilo po njegovih besedah treba pripraviti zakonsko podlago za uvedbo davčnih olajšav za donatorje, sponzorje in investitorje.

"To leto bomo izkoristili za pripravo projektne dokumentacije, ki bo omogočila tako črpanje sredstev iz kulturnega evra, in če uspemo dopolniti načrtovanje kohezijskih sredstev za novo finančno perspektivo 2021-2027, tudi iz tega vira," je dejal. Po Simonitijevem mnenju bi na ta način lahko prenovili ljubljansko Dramo.

Po besedah Vaska Simonitija je sicer seznam investicijskih potreb v kulturi dolg, hkrati pa se pojavljajo nove potrebe. Foto: BoBo
Po besedah Vaska Simonitija je sicer seznam investicijskih potreb v kulturi dolg, hkrati pa se pojavljajo nove potrebe. Foto: BoBo

Z več sredstvi do uravnoteženega podpiranja raznolikih dejavnosti
Kot je še napovedal kandidat za ministra za kulturo, si bo koalicija prizadevala, da ob rebalansu proračuna kulturi zagotovi najmanj okoli dva odstotka sredstev, kar bo omogočilo "uravnoteženo podpiranje množične in elitne, ljubiteljske in profesionalne, tradicionalne in avantgardne kulturne ustvarjalnosti". Simoniti zagovarja prepričanje, da se položaj kulture v prihodnosti ne sme poslabšati in nobena dejavnost, ki jo podpira področno ministrstvo, ne sme nazadovati.

Morebiten predlog posebnega zakona o samozaposlenih v kulturi
Nenazadnje se je Simoniti posvetil tudi perečemu vprašanju samozaposlenih v kulturi, ki so glede na analizo v slabem materialnem in socialnem položaju, pri čemer namerava nadaljevati že začeti dialog na ministrstvu, ki bi privedel do celostne rešitve njihovega statusa in morebiti do posebnega zakona. Po njegovih besedah bodo predlagali ustanovitev zadrug ali nek pilotni model.