Strokovna komisija je od približno 80 prijavljenih projektov po besedah vodje sektorja za slovenski jezik Simone Bergoč na razpisu, za katerega je bilo letos na voljo 20.962 evrov, izbrala raznovrstne projekte, ki pomagajo razvijati slovenščino - od jezikovnih tečajev za različne skupine govorcev slovenščine do razvoja jezikovnih tehnologij in virov ter digitalizacije slovenske slovstvene dediščine.

Slovenščina na spletu
Predstavniki podjetja Amebis, Slovenskega društva Informatika, Glasbene matice Trst in Osnovne šole Grm iz Novega mesta so predstavili pet za sofinanciranje izbranih projektov. Podjetje Amebis, ki se ukvarja z jezikovnimi tehnologijami, je ministrstvo podprlo pri dveh projektih, in sicer pri nadgradnji spletnega pregibnika Amebis Besana s prebivalci in pridevniki pri krajevnih imenih ter pri prenosu Bibliotekarskega terminološkega slovarja, ki vsebuje več kot 6.500 bibliotekarskih terminov, na novi spletni slovarski portal Termania, na katerem naj bi se po besedah predstavnika podjetja na enem mestu zbirali slovarji različnih tipov in struktur, trenutno pa jih je na njem dostopnih 20.

Sodelavci Slovenskega društva Informatika so v okviru svojega projekta vnesli v Islovar, spletni terminološki slovar informatike, nove aktualne izraze in jih uredili v izbrane pomenske skupine. Slovar po besedah predsednika jezikovne sekcije Tomaža Turka trenutno vsebuje več kot 6.000 sestavkov, mesečno pa imajo na njem več kot 20.000 iskanj.
Uveljavljanje jezika tudi s pomočjo glasbe
Osnovna šola Grm iz Novega mesta je jezikovne počitnice za otroke z avstrijske Koroške pripravila že triindvajsetič, njihov cilj pa je po besedah ravnateljice Sonje Simčič, da otroci z avstrijske Koroške spoznajo vlogo slovenščine v matični državi in da bogatijo besedni zaklad. Glasbena matica iz Trsta pa je pod naslovom Od citire dalje organizirala tečaje klavirja, kitare in glasbene vzgoje v Reziji v slovenščini. Po besedah ravnatelja tržaške Glasbene matice Bogdana Kralja so želeli s projektom predvsem prispevati k uveljavljanju slovenščine s pomočjo glasbe.

Kot je ob tej priložnosti dejal državni sekretar na ministrstvu Aleksander Zorn, je slovenščina danes, ko planetarni jezik postaja angleščina, ogrožena. Zato jo je treba skrbno gojiti in paziti, da ne bo postala le jezik domačega ognjišča. Razvijati je treba vse ravni jezika, sicer se ta izgubi. Zato so na ministrstvu ohranili sektor za slovenski jezik, ki bo, tudi če bo morda nosil drugo ime, ostal samostojna služba.