Leonard Cohen je v Ljubljani že vse od ponedeljka, naprej pa se odpravlja v petek. Foto: EPA
Leonard Cohen je v Ljubljani že vse od ponedeljka, naprej pa se odpravlja v petek. Foto: EPA
Čeprav Cohen igra več inštrumentov, je njegov glavni inštrument nizek hipnotičen glas, ki je poleg melanholije, ki veje iz njegove glasbe, njegov zaščitni znak. Foto: EPA
Cohen je že zgodaj zašel tudi v poetične in lirične vode. Pod vplivi Yeatsa, Laytona, Whitmana, Lorce in Henryja Millerja je leta 1956 izdal knjigo poezij Let us Compare Mythologies, s katero se je hitro uveljavil kot vodilno literarno ime v Kanadi. V prihodnjih letih sledijo izdaje poezij The Spice-Box of Earth (1961), Flowers for Hitler (1964) ter romana The Favourite Game (1963) in Beautiful Losers (1966), s čimer se umešča med vplivna imena v moderni umetnosti. V slovenskem prevodu sta izšla romana Lepi zgubljenci in Najljubša igra, pesniški zbirki Knjiga milosti in Knjiga hrepenenja ter antologija Stolp pesmi. Foto: Jure Urek

Njegova kariera traja že šest desetletij, obiskal je že vse konce sveta, a zanimanje občinstva za tega edinstvenega pisatelja, pesnika, šansonjerja in umetnika, ki šteje 78 let, ne pojenja - odkrivajo ga vedno nove generacije.

Maratonska izkušnja
Leta 2008 se je Cohen pod žaromete vrnil po 15-letni odsotnosti s koncertnih odrov. V Sloveniji se je ustavil oktobra leta 2010 v takrat na novo odprti dvorani v Stožicah, kjer je na razprodanem prizorišču uprizoril enega najdaljših koncertov v svoji karieri - trajal je kar štiri ure.


V Ljubljani preživljajo tudi kratke počitnice

Cohen in njegova skupina so sicer že od ponedeljka popoldne na lastno željo preživljali proste dni v Sloveniji. Prve vaje so imeli v dvorani Stožice že včeraj. "Pravih vaj nismo imeli od začetka turneje in oddih v čudoviti Ljubljani bomo hkrati izkoristili, da brez občinstva preigramo nekaj skladb, tudi tistih, ki jih nismo izvajali že nekaj časa," je povedal basist in glasbeni vodja zasedbe Roscoe Beck, ki s Cohenom sodeluje že od leta 1979. "Dvorana ima zdaj odlično akustiko in vsi se koncerta že veselimo."

Na začetku lanskega leta je izdal novo ploščo, Old Ideas, ki je bila kritiško lepo sprejeta, sledil pa ji je prvi del razprodane svetovne turneje: uvedel jo je z nastopom v razprodani pariški dvorani Bercy, tri dni pozneje pa je stopil pred 18.000-glavo londonsko občinstvo v znameniti Areni O2. Če ste koncert v Ljubljani zamudili (ali če vas je tako zelo navdušil), ga lahko 2. avgusta vidite še v intimnem ozračju puljske Arene.

Koncertni recenzenti ekstatični
Bernadette McNulty je za The Telegraph zapisala, da je tisto, kar na tisoče oboževalcev, vključno z njo, vedno znova privabi na Cohenov koncert, občutek, da je videti Cohena v živo podobno občutku, ko v živo občuduješ mojstrovino velikega umetnika: "Njegovi triurni seti so Sikstinska kapela nastopov v živo: njihova lepota ti vzame dih, včasih te celo pahne na rob joka, a vselej si hvaležen, da si lahko priča takšnemu žaru in veličini". Kritik Joe Levy je za Rolling Stone zapisal, da je Cohen pri 78 letih "bolj spontan in prisrčen od katerega koli sodobnika iz rock- ali folkglasbe", novinar Hollywood Reporterja Frank Scheck pa je v recenziji presodil, da je bilo med Cohenovim nastopom "preveč vrhuncev, da bi jih lahko vse omenili".

Za hite ne bomo prikrajšani
Kot je bilo pričakovati po seznamu pesmi, ki jih je Cohen s svojo zasedbo izvedel na pariškem koncertu, je bilo poleg skladb z najnovejšega albuma v Stožicah mogoče slišati tudi nekatere glasbenikove nepozabne uspešnice, kot so Dance Me To The End Of Love, Ain't No Cure for Love, Suzanne ter First We Take Manhattan.

Ob Cohenovem sprejemu v Dvorano slavnih rokenrola ga je Lou Reed opisal: "Je brez dvoma eden najpomembnejših in najvplivnejših piscev in izvajalcev našega časa, umetnik, katerega opus s časom dosega največje skrivnosti in globine."

Cohen se je v ospredje prebil v zgodnjih 60. letih prejšnjega stoletja. Albumi, kot so Songs Of Leonard Cohen (1967), Songs Of Love and Hate (1970), I’m Your Man (1990), The Future (1992), Ten New Songs (2001) in Dear Heather (2004) so že klasika svetovne popularne glasbe.