Največji slovenski portal in eden največjih jezikovnih portalov na svetu je prejšnji ponedeljek dopolnil deset let, rojstni dan pa je praznoval na svetovni dan slovarjev 16. oktobra. Portal, ki ga dnevno odpremo 300-tisočkrat, doslej pa je zabeležil že prek 450 milijonov iskanj, je tako prodrl v našo zavest, da se je znašel celo v skladbi Cona novomeškega raperja Mihe Turka - Majkuna.

"Kako je nastal tekst? Sem pač aktivni uporabnik portala, in če česa ne razumem, pač vtipkam fran.si. No, včasih nisem razumel kake besede, in ker mi je bilo nerodno vprašati, sem se delal neumnega. Včasih pa sem enostavno iskal kake nove besede in sem jih odkrival tam. Več ljudi bi moralo poznati Frana, ker je res ena huda knjižnica besed in razlag, tako da sploh za raperje je to »a must«."

Ker je Fran kul in mladosten, je Majkuna pred meseci na rojstni dan povabil dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. In raper priznava, da najprej sploh ni vedel, kdo in od kod ga kliče.

"Ko mi je rekel, da sem v enem komadu omenil fran.si in da bi me rad povabil, da pridem nastopat, je bilo to zame tako … V življenju si nisem predstavljal, da bom kdaj s tem komadom nastopal na takem dogodku, da ga bo slišalo toliko ljudi. Ko sem pisal ta komad, to res ni bil moj namen, ampak sem res zelo ponosen in vesel," pravi Majkun.

Fran je ob svojem nastanku združeval 20 slovarjev, danes jih že 45, vmes so tudi drugi slovenistični viri, dve svetovalnici (terminologišče in jezikovna svetovalnica) in Franček. Prejšnji teden pa smo dobili še Franjo. Fran in Franček nosita ime po Franu Ramovšu, ustanovitelju Inštituta za slovenski jezik, tudi franja.eu pa ima za svojim imenom zgodbo, pravi literarna zgodovinarka in dramaturginja s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, dr. Katja Mihurko:

"Dr. Franja Tavčar (žena dr. Ivana Tavčarja) je bila med tistimi, ki so dali pobudo in pozneje tudi upravljali dekliški licej Mladika. To je bil sploh prvi ženski dekliški slovenski licej. In s tega liceja so pozneje izšle številne intelektualke, tudi prevajalke. Rekla bi, da je bila Franja Tavčar nekakšen most, ki je številnim omogočal prehod v boljše življenje. Seveda s tem, ko je podpirala njihovo izobrazbo. Ker pa so tudi slovarji nekaj, kamor se zatečemo, kadar potrebujemo podporo, kadar nam manjka neka beseda, da razvijemo svojo misel, se mi zdi, da je to res odlična izbira za ime večjezičnega portala."

Večjezični portal omogoča iskanje med 20 slovarji različnih jezikov, od najbolj pogostih slovensko-angleškega in angleško-slovenskega pa vse do latinsko-slovenskega in starogrškega, pravi idejni oče in urednik Frana, Frančka in Franje, dr. Kozma Ahačič: "Franja združuje slovarje vseh temeljnih jezikov, s katerimi je slovenščina v stiku. To pa niso zgolj neki preprosti slovarji, ampak slovarji, s pomočjo katerih lahko dejansko dobimo podatke tudi o jezikovnih odtenkih, o najrazličnejših sinonimih, o vsem, kar potrebujemo za resno delo z jezikom. Skratka, takrat, ko odpovejo neki avtomatski prevajalniki, ko odpove umetna inteligenca, takrat nam pomagajo slovarji na Franji."

Franja ima tudi to dobro lastnost, da omogoča iskanje slovenskih besed tudi po slovarjih, ki imajo na prvem mestu tuje prevode, pravi dr. Ahačič: "Tudi če imamo dostopen samo veliki latinsko-slovenski slovar, ki je, mimogrede, za SSKJ drugi največji slovar s slovenščino, skratka, tudi če imamo dostopen latinsko-slovenski slovar z latinščino na prvem mestu, bomo zlahka iskali prevode iz slovenščine v latinščino, na enak način v romunščino, italijanščino, nemščino, francoščino, ruščino in tako naprej."

Tudi če nimamo slovensko-latinskega slovarja, napredni iskalnik omogoča tudi tako iskanje. In še eno dobro lastnost ima Franja, s Franom se dobro razumeta in sta povezana. Ko torej najdemo prevod, nam Fran lahko ponudi še njegovo razlago. Je pa dr. Ahačič omenil tudi največji izziv, s katerim so se pri ustvarjanju Franje ukvarjali v zadnjih letih: "Odkupi avtorskih pravic so zelo zahtevna stvar. Velik korak je bil narejen v projektu RSDO (Razvoj slovenščine v digitalnem okolju) pod vodstvom Simona Kreka, mi pa smo naredili še korak naprej, poskrbeli smo za tiste slovarje, za katere je ZRC SAZU že imel avtorske pravice, ogromno dela pa smo vložili v pridobitev pravic za latinsko-slovenski slovar, dobili smo tudi pravice za nemško-slovenski slovar …"

Vprašanja avtorskih pravic so na mednarodni ravni pri kakovostnih slovarjih največja ovira, dodaja, in govorci slovenščine smo lahko veseli, da je naš jezik zelo dobro pokrit s kakovostnimi brezplačnimi slovarji. Čeprav se nam brezplačna orodja pogosto zdijo že kar samoumevna, običajno ni tako. Številni, tudi veliki jeziki, morajo za naši Franji podobne vire plačati.

O Franu in Franji so v Jezikovnih pogovorih govorili tudi kolegi z Arsa: