Pa bi moral biti, ker ima slovenščina šest sklonov, in vsak od njih ima svojo vlogo.

V različnih jezikih lahko z različnim številom sklonov povemo isto misel, razlaga dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: "Ker je število sklonov v različnih jezikih različno, morajo iste stvari izražati z drugimi sredstvi, recimo z vrstnim redom ali s predlogi. V slovenščini bomo rekli v Ljubljano (predlog + tožilnik), Italijani bodo rekli a Roma, Angleži to London."

Mi torej enake stvari povemo s šestimi skloni, kdo drug s štirimi ali pa jezik sploh ne uporablja sklanjatev, kot jih poznamo mi. V slovenščini največkrat spustimo ravno rodilnik, pravi doktor Snoj. Ni pa to nič nenavadnega, z rodilnikom je imel velike težave že Primož Trubar, pa se je rodilnik vseeno ohranil do danes. Tudi s kakim drugim sklonom smo imeli težave, recimo Adam Bohorič je v prvi slovenski slovnici (Articae Horulae/Zimske urice) popisal 5 sklonov. Izhajal je iz latinskih 6, ampak slovenščina ne pozna zvalnika (5. sklon v latinščini), zato je takrat izpadel mestnik. Preprosto ga ni zaznal.

Če se vrnemo k slovenskemu drugemu sklonu, je vedno vredno upoštevati nasvet – ne izpuščaj rodilnika pri zanikanju. Avtomobil – ni avtomobila. Ni pa to edina funkcija drugega sklona, pravi dr. Snoj. Uporablja se denimo z določenimi predlogi (iz Ljubljane), za količinskimi pridevniškimi izrazi (malo soli), nekaterimi števniki (pet/petero avtomobilov) in v mnogo drugih primerih.

Včasih se je govorilo malo tako, malo drugače
Velikokrat na rodilnik pozabimo tudi pri množinskih samostalnikih, pa ne samo mi, že denimo Janez Svetokriški je v svoji pridigi leta 1691 zapisal: "Ti skrbiš, da tatje tvoje denarje ne ukradejo." Da torej tatovi ne ukradejo tvojih denarjev. Kot dodaja dr. Marko Snoj, se je včasih govorilo malo tako, malo drugače. Danes je sicer jezikovni standard zrasel in se ga bolj zavedamo kot pred tremi stoletji, še vedno pa v prostem govoru sklone včasih uporabljamo površno.

Slovenščina je mnogoplastna in naj taka tudi ostane
In če ta podatek še niste slišali, kot bi kdo tudi rekel, vas naš jezikoslovni gost ne bo popravljal. Sploh v neformalnih govornih položajih. "Če recimo gostujem v Odmevih, se bom potrudil, da je jezik na čim višjem nivoju. Če bom pa govoril doma, je pa lahko tudi drugače. Slovenščina je mnogoplastna in naj taka tudi ostane," pravi dr. Snoj.

Da se je težje naučiti jezika, ki ima več sklonov, ne drži
Če je torej slovenski rodilnik preživel Trubarjevo aroganco, bo torej tudi kak rodilniški zdrs kakega manj pozornega govorca. Nikakor pa ni ogrožen, dodaja: "Ni. In ne kaže na to, da bi ga Slovenci nehali uporabljati, tudi v najbolj pogovornih oblikah jezika, recimo slengu: da prihajam iz Ljubljana ali sem brez denar. Nikomur to še ni prišlo na misel, in četudi bo, se verjetno ne bo prijelo. Poleg tega pa tudi ni res, da se je težje naučiti jezika, ki ima več sklonov. Ker v jezikih brez sklonov imaš pa druge težave."

Naš rodilnik največkrat nadomesti tožilnik, ki se včasih tako zasidra v našo zavest, da nam niti ne pade več na pamet, da bi tam pravzaprav moral biti rodilnik. Ampak to velja predvsem za ustaljene besedne zveze, pa pravi frazeolog dr. Matej Meterc:

"S frazeološkega vidika lahko rečem, da živijo enote, v katerih rodilnika ni, pa nas to niti ne moti več. Če boste po korpusih iskali Sokratovo misel »vem, da ničesar ne vem«, je praktično ne boste našli. Ustalil se je prevod »vem, da nič ne vem.«"

In ker v Jezikanju radi ljudi spravljamo v neugodne jezikovne položaje, smo v anketi preverili, kaj bi lahko bilo narobe s to Sokratovo mislijo. Odgovori?

"Malo tako vprašanje, sploh ne vem, kaj bi odgovoril."
"Da se ne zaveda večina ljudi, da to drži, ker takoj, ko se usmeriš v neko področje, vidiš, koliko še ne veš. Veliko ljudi pa misli, da ve skoraj vse, precenjuje svoje znanje."
"To je pomembno načelo v filozofiji, ker če mislimo, da nekaj vemo, precenjujemo svoje znanje."

Nikogar od vprašanih ni zmotil jezikovni mimobrc prevajalca, ki je namesto rodilnika pred mnogimi leti uporabil tožilnik.

Če torej sklenemo: ne delajmo nepotrebno paniko. Ker je rodilnik tako integralni del slovenščine, da nas bo takoj kdo opozoril na to, da smo ga izpustili. Zato ne delajmo nepotrebne panike. Je pa prav, da opozarjamo na pravilno rabo in se je zlasti v javnem in medijskem diskurzu držimo.