Od vnovičnega spektakularnega odprtja olimpijskih iger se je te dni pozornost svetovnega spleta usmerila na nekajminutni prizor, ki je sprožil nasprotujoče si odzive javnosti, saj so predvsem konservativni kritiki napačno trdili, da prizor parodira znamenito fresko Leonarda da Vincija in se s tem norčuje iz krščanske vere. Kako so lahko gledalci zamenjali upodobitev poganske zabave in grških bogov, ki se zabavajo na vrhu Olimpa, za Zadnjo večerjo?

Sporen prizor z naslovom Praznovanje
Na štiri ure in pol dolgi slovesnosti, ko so športniki na ladjah počasi pluli po Seni, so nastopajoči v segmentu z naslovom Praznovanje med drugim uprizarjali številne trenutke francoske zgodovine, ki so vključevali teme osvoboditve in zgodovinske kritike. Segment so organizatorji opisovali kot mešanico glasbenih in gledaliških elementov, katere namen je bil zabavati in hkrati spodbuditi razmišljanje o revolucionarni zgodovini Francije.

Režiser slovesnosti: "Prizor sploh ni imel krščanske motivike"
Na zaslonih se je med drugim pojavila tudi izzivalna podoba obglavljene Marije Antoanete, simbola nasilnega zaključka monarhije in radikalne transformacije francoske družbe. Jolly je glede tega dejal, da nikakor ni slavil giljotine kot sredstva za ubijanje, kot mu nekateri očitajo. A spletni škandal je povzročil prizor dolgega omizja s skupino kraljic preobleke, ki je številne gledalce spomnil na svetopisemski prizor zadnjega obroka na da Vincijevi freski. Prizor je povzročil zgražanje zaradi ekstravagantnega videza nastopajočih, čeprav po zagotovilu režiserja slovesnosti Thomasa Jollyja sploh ni imel krščanske motivike, temveč je šlo za prikaz poganskega praznovanja v čast grškega boga vina Dioniza. V njegovo čast so v antiki stari Grki organizirali praznovanja, poimenovana dionizije, ki so slovela po svojem razvratu.

Po krščanskem izročilu so se na zadnji večerji zbrali Kristus in 12 apostolov. Že to število se ne ujema s prizorom, saj je v njem veliko več gostov. Prizor je bil za to upodobitev verjetno zamenjan izključno zaradi načina uprizoritve obreda, na katerem so bili udeleženci razvrščeni zgolj za eno stranico mize (čeprav na njej ni bilo hrane in pijače), kot se tradicionalno pojavlja na podobah zadnje večerje.

Tiskovna predstavnica OI: "Slovesnost je poskušala proslaviti strpnost skupnosti"
Organizatorji so včeraj sporočili, da jim je žal za kakršno koli žalitev, ki jo je povzročila njihova drzna slovesnost, vendar so zanikali, da bi z njim izkazovali nespoštovanje do katere koli verske skupine. "Slovesnost je poskušala proslaviti strpnost skupnosti," je na tiskovni konferenci odgovorila tiskovna predstavnica pariških olimpijskih iger Anne Descamps. "Verjamemo, da je bila ta ambicija dosežena." Jolly je ob tem zatrdil, da je bil namen omenjenega prizora spodbujanje strpnosti do ljudi različnih spolnih orientacij in identitet. "Želel sem prikazati veliko pogansko zabavo, ki je povezana z bogovi na Olimpu," je o navdihu za sporen prizor povedal Jolly.

Razprava glede primernosti takšnih upodobitev na svetovnem športnem dogodku
V Franciji, ki gosti letošnje igre, se je zaradi prizora na slovesnosti vnela razprava o žaljenju verskih čustev. Na prizor, četudi ne na celotno slovesnost, so se kritično odzvali pri francoski škofovski konferenci. "Slovesnost je ponudila trenutke lepote, veselja, bogastva in je bila skoraj univerzalno pohvaljena. Na žalost pa je vključevala tudi prizore žaljenja in zasmehovanja krščanstva, kar globoko obžalujemo," so v javnem pismu v soboto zapisali francoski škofje. Kritikam francoskih škofov so se pridružili tudi predstavniki Rimskokatoliške cerkve v drugih državah in več evropskih politikov iz konservativnejšega političnega spektra.

Režiserju v bran je stopil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je dejal, da je slovesno odprtje naredilo njegove rojake zelo ponosne. Jollyja so podprli tudi pri Mednarodnem olimpijskem komiteju, kjer so dejali, da vsako slovesno odprtje prinese kamenček v mozaik olimpizma. "Petkova slovesnost je morda prinesla celo goro," je povedal izvršni direktor olimpijskih iger Christophe Dubi. Odprtje iger v Parizu kot celota je v mednarodnem tisku sicer poželo večinoma pozitivne kritike, nekaj negodovanja je bilo uperjeno v občutek, da v ospredju niso bili športniki in da je vse skupaj trajalo predolgo.

Odvetnik nastopajoče igralke na sodišče vložil pritožbe zaradi množice groženj
Po poročanju Associated Pressa je odvetnik ene od nastopajočih kraljic preobleke Barbare Butch začel vlagati pritožbe na francosko sodišče zaradi množice groženj in drugih žalitev, ki jih je nastopajoča po slovesnosti doživela na spletu. Odvetnik je v pismu, objavljenem na Instagramu, dejal, da so njeni stranki "grozili s smrtjo, mučenjem in posilstvom, bila pa je tudi tarča številnih antisemitskih, homofobnih, seksističnih in grobofobnih žalitev". V izjavi njenega odvetnika je navedeno še, da bodo vložene tožbe ne glede na to, "ali so dejanja zagrešili francoski državljani ali tujci, in da namerava sodno preganjati vse, ki jo bodo v prihodnosti poskušali ustrahovati".