Kot piše v utemeljitvi nagrade, je poezija zaradi nižje branosti vse redkeje objavljana s podporo Javne agencije RS za knjigo v njenih programskih založbah. S tem je odrinjena na obrobje literarnega prostora, osebe, ki pišejo poezijo, pa so v zadnjih letih v vse slabšem položaju z vidika vidnosti in plačanosti lastnega dela.
Petra Koršič se "s svojo zavezanostjo poeziji z zbrano, natančno in pozorno analizo tako rekoč neutrudno bori z mlini na veter, da bi poezija vendarle ostajala živ in viden del slovenske literarne krajine, k čemur bistveno prispeva prav s svojimi žanrsko pravovernimi kritiškimi besedili, ki se ne ogibajo sodb, a obenem ponujajo kompleksen, poglobljen premislek in tehtne, pogosto izrazito izvirne uvide v pesniške zbirke, ki tudi v odnosu do siceršnje kritiške recepcije prinašajo svežino".
Po mnenju žirije je pri tem pomembno tudi to, da pri svojem delu ostaja zavezana literaturi – in ne razmerjem v založniškem prostoru – zato so njene kritike vztrajno zapisi o raznolikem naboru književnih del, ki izhajajo pri enako raznolikem naboru slovenskih založb, s čimer kot kritičarka ohranja integriteto in zavezanost leposlovju.
Nagrajenka literarne kritike objavlja že vse od leta 1997, kritiško pa je v obdobju kar sedemindvajsetih let sodelovala in še vedno redno sodeluje s širokim naborom medijev, kot so Radio Šudent, časopis Študijozo, revija in spletni portal Literatura, portal Bližji knjigi, časopis Delo, revija Sodobnost, v zadnjem obdobju pa zlasti 3. program Radia Slovenija – program Ars, portala Poiesis in Vrabec Anarhist ter revija Apokalipsa.
Nagrado podeljuje Društvo slovenskih pisateljev (DSP) kritiškim avtoricam in avtorjem, ki s svojim pisanjem in prodornim ocenjevanjem literarnih del pomembno sooblikujejo področje kulturnega ustvarjanja. Nagrada je bila ustanovljena na pobudo prevajalca, urednika in kritika Vitala Klabusa, ime ji je dal pesnik Veno Taufer. Nagrado je letos podelil predsednik DSP-ja Dušan Merc, žirijo pa so sestavljali lanska nagrajenka Anja Radaljac (predsednica) ter Mirana Likar Bajželj in Kristian Koželj.
Po novem brez starostne omejitve nagrajencev
Letošnja žirija je svoje delo začela s premislekom statuta, ki je doslej omogočal, da nagrado prejme mlada kritičarka ali kritik do dopolnjenega 35. leta za svoje obetavno delo ob začetku kritiške poti. Žirija je ugotovila, da se nagrada vrsto let ni podeljevala po tem principu, saj so jo prejemali posamezniki, ki so na področju literarne kritike dejavni že celo desetletje ali več. Zaradi slabih delovnih razmer veliko pišočih v takšnem času kritiški poklic tudi že opusti, so povedali člani letošnje žirije. Po drugi strani mnogi močni kritiški glasovi zaradi starostne omejitve kljub velikemu trudu v delo na področju literarne kritike nagrade nikoli niso prejeli.
Tako je bil na pobudo Anje Radaljac, Mirane Likar Bajželj in Kristiana Koželja ter s pristankom DSP-jevega upravnega odbora spremenjen statut, ki ureja podeljevanje Stritarjeve nagrade. Od letos lahko po novem Stritarjevo nagrado prejme kdor koli, ki se ukvarja z literarno kritiko – tako uveljavljeni kot obetavni kritiški glasovi. Posameznik ali posameznica lahko nagrado prejme enkrat v življenju.
Pretresanje, izbiranje, branje in formuliranje refleksije
Letošnji, 21. Pranger – festival kritike, prevoda in branja poezije se je začel v torek s konceptualno razpravo na temo poezije in šale v Ljubljani, nato se je dogajanje preselilo v Rogaško Slatino. Po besedah vodje festivala Urške P. Černe je rdeča nit letošnje izvedbe "pretresanje, izbiranje, branje in formuliranje refleksije o devetih izbranih pesniških zbirkah", ki so izšle v preteklem letu. Festival je v Ljubljani odprla konceptualna razprava na temo poezije in šale, pogovor s pesnico Andrejo Štepec ter kritikom in pesnikom Blažem Iršičem je moderirala Ajda Bračič.
Dogajanje se je nato preselilo v Rogaško Slatino, kjer kritiki te dni obravnavajo pesniške zbirke. V vlogi kritikov so tokrat Silvija Žnidar, Luka Benedičič in Jelka Kernev Štrajn, ki so za kritiško razpravljanje izbrali vsak po tri avtorice ali avtorje oziroma njihove pesniške zbirke. Kritiške razprave vodi Diana Pungeršič.
Silvija Žnidar se je odločila za zbirke Jabk pesnice, aktivistke in mlade raziskovalke Vesne Liponik, to se ne pove pesnice, prevajalke in raziskovalke glasu Ane Pepelnik, ki je bila nagrajena s kritiškim sitim, ter Večerna zora književnika in kritika Matjaža Zorca. Benedičič je izbral zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo Miljane Cunte, ovenčano z nagrado Prešernovega sklada, nato Od točke nič Tonje Jelen in Z luknjami v prepihu mlade pesnice Lare Božak, ki se je bila na Slovenskem knjižnem sejmu nominirana za nagrado za najboljši prvenec. Jelka Kernev Štrajn se je odločila za zbirke Ampak, kdo? Nine Dragičević, Tuskulum Denisa Škofiča, nagrajenega s Cankarjevo nagrado, ter Pot z Unij in naprej Primoža Reparja (pod psevdonimom Zdrav Ko Riba).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje