Edvard Kovač je s predsednikom Slovenskega centra PEN Evaldom Flisarjem na spominski slovesnosti položil venec pred pisateljičin spomenik, ob tem pa izpostavil njeno nobleso duha. Kovač, član upravnega odbora Slovenskega centra PEN, ki mu je nekoč predsedovala tudi Mira Mihelič, je spomnil na njeno v uvodu omenjeno ugotavljanje. Tako je tudi sama reševala številne težave in ljudi ter se borila za svobodno misel. Prepoznavala je vrednost slovenske kulture, sploh literature, za katero je bila prepričana, da bo nekoč prepoznavna tudi v tujini.

Bila je pisateljica za odrasle in otroke, dramatičarka, poznavalka položaja slovenskega meščanstva na prelomu družbene ureditve po drugi svetovni vojni, zagovornica svobode govora in človekovih pravic. Prevedla je več kot petdeset literarnih del svetovno uveljavljenih pisateljev. Podpisala je 17 romanov in drugih proznih del za odrasle.
Tanja Tuma iz ženskega odbora SC-ja PEN-a Mira, ki je z imenom počastilo tudi priznano pisateljico, je prebrala odlomek iz biografskega dela Ure mojih dni. V njem Miheličeva opisuje veselje, ki ga je čutila, ko je v izložbi knjigarne zagledala izvod svojega romana Obraz v zrcalu.

Gonilna sila osrednjega slovenskega literarnega društva
Pisateljičin kip, ki je delo Draga Tršarja, pred hišo DSP-ja in centra PEN stoji od junija leta 2005. Postavili so ga v času 71. svetovnega kongresa mednarodnega PEN-a na Bledu, ki je potekal v znamenju 40-letnice svetovnega kongresa PEN-a. Kongres, ki je leta 1965 potekal na Bledu, je bil prvi po drugi svetovni vojni, organiziran v kakšni izmed komunističnih dežel, veliko vlogo pa je pri tem odigrala prav Mira Mihelič.

Med letoma 1973 in 1985 je bila tudi podpredsednica mednarodnega PEN-a. Med njenim predsedovanjem je slovenski center pretresala ena največjih afer, povezanih z dogodki, ki so sledili izidu knjige Edvard Kocbek: pričevalec našega časa. V znamenitem delu, ki sta ga v Trstu izdala Boris Pahor in Alojz Rebula, so objavili tudi intervju, v katerem je Kocbek javno obsodil uboj 12.000 slovenskih domobrancev junija leta 1945. Izid dela je sprožil začetek velike kampanje jugoslovanskih medijev proti Kocbeku. Za pisatelja se je med drugim zavzel nobelovec Heinrich Böll, posredno pa tudi Mira Mihelič in kljub pritiskom nadaljevala ustvarjalno delo.

Mira Mihelič (1912-1985) je v svojem pisanju poteze socialnega realizma povezovala z značilnostmi ženskega romana, kar je razvidno že v njenem romanesknem prvencu Obraz v zrcalu (1941). Prav tako v povojnih delih, ki so kritična podoba slovenskega meščanstva. V svoji zadnji knjigi Ure mojih dni (1985) je pričevala o lastnem življenju, delu in sodobnikih. Za svoje delo je prejela vrsto priznanj, med drugim Sovretovo nagrado leta 1963 in Prešernovo nagrado leta 1983.