Zbirko Kondor je nekdanji urednik Andrej Koritnik označil za "slovenski Penguin Classics", zdajšnji urednik Andrej Ilc pa za izbor klasikov, ki bralcu pomagajo razumeti svet.

Prva knjiga elitne zbirke slovenskih in tujih klasikov s tehtnimi spremnimi besedami je bil roman Franceta Bevka Kaplan Martin Čedermac, ki mu je že v prvem letu izhajanja zbirke sledilo kar osem knjig: Puškinova povest Stotnikova hči, Homerjeva Iliada, Cankarjeva novela Križ na gori, Shakespearov Hamlet, Jurčičevi Rokovnjači, Gogoljev Revizor, Molierov Tartuffe in Plutarhovo delo Življenje velikih Rimljanov.

Pozneje se je uveljavila tradicija, da so letno izšla štiri dela domačih in tujih avtorjev, je povedal Ilc. Že od nekdaj zbirka združuje najpomembnejša tuja klasična dela in knjige slovenskih sodobnikov, hkrati pa opozarja na redkeje obrnjene strani slovenske literarne zgodovine.

Vsak urednik je pustil svoj pečat
V 60. letih so se zvrstili štirje uredniki zbirke. Prvi urednik je bil od leta 1956 Uroš Kreigher, ki ga je zamenjal Aleš Berger. Oba sta zbirko urejala vrsto let, medtem ko se Koritnik in Ilc lahko pohvalita s po nekaj leti uredniškega dela pri zbirki.

Uredniki so knjige izbirali po različnih merilih. Na začetku je bila zbirka namenjena predvsem šolski rabi oziroma domačemu branju, saj ni bilo primerljive zbirke. Zato se je po Ilčevih besedah ponašala tudi z višjo naklado in imela večji odmev. Že Berger pa je začel zbirko drugače profilirati. Vanjo je začel vnašati dela klasike 20. stoletja, ki pri nas še niso bila uveljavljena, medtem ko so v tujini veljala za nespregledljiva kanonizirana dela. Podobnim usmeritvam sledi zbirka še danes.

Od Čedermaca do Butalcev (in naprej)
Doslej je izšlo 352 knjig, nazadnje Butalci Frana Milčinskega in antologija Andreja Rozmana - Roze. Letošnji Butalci so po Ilčevih besedah izšli s posebnim razlogom. Kot je pojasnil, je že pred 15 leti v Kondorju izšel izbor Frana Milčinskega, a brez Butalcev. Zato so jih tokrat izdali v integralni različici z obširno spremno študijo Barbare Simoniti, s čimer so poskrbeli za kanonizacijo dela, ki ga vsi Slovenci poznamo, a je bilo doslej iz različnih razlogov prezrto.

Ilc si sicer prizadeva, da v zbirki ne bi mesta našli le avtorji, "ki so že dovolj stari", temveč da bi bil edini razlog avtorjev bogat opus. Tako sploh v zadnjih letih izhajajo antologije uveljavljenih slovenskih avtorjev. Drugačne, manj šolniško naravnane so tudi spremne besede.

Zbirka danes nima velike naklade, knjige izidejo v od 500 do 600 izvodih, med njimi pa je tudi nekaj izjem, uspešnic, za katere lahko že vnaprej napovejo večje povpraševanje. Predviden uspeh je lani doživela antologija Pavčkove poezije Eh, srce ti moje ljubljeno, v ponatisu so tudi že Butalci.

Simbolična izdaja Iliade v jubilejnem letu
Jubilejno leto bodo zaznamovala dela tujih avtorjev, obletnico pa bodo okronali z dodatno, peto knjigo - izidom Homerjeve Iliade v prevodu Jelene Isak Kres. S tem bodo na simboličen način sklenili krog, saj je Iliada izšla že leta 1956 kot tretja knjiga Kondorja, takrat v prevodu Antona Sovreta in priredbi Kajetana Gantarja.

Poleg Homerjevega epa bodo letos v zbirki izšli roman Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega Ponižani in razžaljeni, ki velja za pisateljevo najbolj avtobiografsko knjigo, Izbrane zgodbe nobelovca Isaaca Bashevisa Singerja, dramsko delo Alfreda Jarryja o kralju Ubuju z naslovom Ubu in prozno delo angleške avtorice, znane po feminističnih nazorih, Angele Carter z naslovom Krvava sobana in druge zgodbe.