Zgodbe si je avtorica začela izmišljevati ob bolezni svoje hčerke. Leta 1941 je pisateljičina sedemletna hči Karin zbolela za pljučnico in si je vsak dan želela slišati kakšno zgodbo, nekega dne pa je materi rekla, naj ji pove zgodbo o Piki Nogavički.
Lindgrenova si je začela kar sproti izmišljevati zgodbe o močni in junaški deklici, leta 1944 pa je med zdravljenjem izpahnjenega gležnja v Stockholmu končno našla čas, da jih je tudi zapisala.
Po zavrnitvi Pika dobila nagrado
Sprva je bil rokopis zavrnjen. Pika Nogavička je nato izšla kot njeno drugo književno delo pri ugledni založbi Raben in Sjörgen, pri kateri je Lindgrenova dobila tudi prvo nagrado za otroško knjigo. Do leta 1948 sta prvemu delu sledili še Pika Nogavička se vkrcava na ladjo in Pika Nogavička v deželi Taka-Tuka.
V Sloveniji najbolj prodajano prevodno mladinsko delo
Piko Nogavičko je doslej pri nas več generacij poznalo v prevodu Kristine Brenkove. Uspešnica Lindgrenove je v Sloveniji doživela 19 ponatisov, bila prodana v 140.000 izvodih in se s tem zapisala kot najbolj prodajano prevodno mladinsko delo.
Ob jubileju Pike pa tudi ob 70-letnici svojega delovanja je založba Mladinska knjiga letos izdala nov prevod Pike Nogavičke. Zanj je poskrbela Nada Grošelj. Kot je dejala, Pika še danes pooseblja sanje vsakega otroka, da bi bil močan, neodvisen in da z njim ne bi manipulirali.

Igralko so videli predvsem kot Piko Nogavičko
Na Švedskem je bilo posnetih tudi več filmov o Piki Nogavički. V vlogi Pike se je preizkusilo več igralk, širši javnosti pa se je gotovo v spomin najbolj vtisnila Inger Nilsson.
Kot je povedala Nilssonova, se je morala pozneje precej boriti za to, da ljudje v njej ne bi videli le Pike Nogavičke, ampak znova Inger: "Bilo je težko in je včasih še vedno. Vedno sem se morala spopadati s tem, zakaj sem tam. Me pri filmu želijo zaradi moje nadarjenosti ali zato, ker sem bila Pika."
Ljudje jo prepoznavajo še danes. Sama to pripisuje temu, da so ljudje filme, v katerih je odigrala Piko, videli kot otroci, nato so jih gledali s svojimi otroki, pa potem spet z vnuki. Z Mario Persson, ki je zaigrala Anico, in Parom Sunderbergom, ki je odigral vlogo Tomaža, je drugače. Nista se podala v igralske vode. Sta "navadna človeka" in živita v Španiji, pravi Nilssonova.