"Enim je preveč sentimentalen, drugim premalo borben, enim preveč levi in drugim preveč desni, enim samo antiklerikalen, drugim že kar katoliški. To, da je še zmeraj glavni šolski avtor, mu ne koristi, šolarji se ga naveličajo ob zmeraj istem Na klancu, Kurentu, materinskih črticah," piše Janko Kos (Slovenska kultura v XX. stoletju, 2002).
Mož protislovij in neštetih plasti
"Toda to je seveda standardni Cankar za preprostejšo rabo," nadaljuje Kos. "Nestandardni, pravi in aktualnejši postane, ko v njem prepoznamo ekscentrika, polnega skrajnosti, protislovij, dvoumnosti; ne samo branilca šibkih, ampak občudovalca moči; (...) ne le naivnega moralista, ampak pogosto moralnega sadista in še pogosteje moralnega mazohista; ne samo demagoškega antiklerikalca iz leta 1908, ampak krščanskega mistika zadnjih let."

Eden izmed štirih stebrov slovenske moderne
Cankarju kot osrednji osebnosti moderne slovenske književnosti se je danes brez temeljitejšega poznavanja časa in razmer, v katerih je živel, ni lahko približati. Na Vrhniki (na Klancu) se je 10. maja 1876 kot osmi otrok rodil v propadajoči obrtniško-proletarski družini trškega krojača. Mladost je preživel na Vrhniki, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo, realko pa v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na dunajsko tehniko, a je študij kmalu opustil. Vendar Dunaja še celih 11 let ni zapustil. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil nekaj časa interniran na ljubljanskem gradu, nato je moral k vojakom. Zaradi slabega zdravja so ga kmalu odpustili; vrnil se je v Ljubljano, kjer je 11. decembra 1918 zaradi pljučnice umrl.

V besedni umetnosti se je najprej poizkusil kot pesnik (zbirka Erotika), a je kmalu spoznal, da se z Župančičem v pesništvu ne bo mogel kosati. Zato se je že v dunajskem obdobju preusmeril v pripovedništvo in se kot literarne zvrsti najprej oprijel črtice. Izdal je kar 9 zbirk črtic (socialne črtice Za križem, nostalgične Moje življenje, Podobe iz sanj, ... ). Med obsežnejšimi pripovednimi deli so najbolj znana Na klancu, Martin Kačur ter Hlapec Jernej in njegova pravica.

Ivan Cankar je Slovencem še bolj kot pesnik in pripovednik znan kot dramatik: v komediji Za narodov blagor smeši slovensko buržoazijo, ki s polnimi usti govoričenja o narodu pazi le na lastno zadnjo plat, v Kralju na Betajnovi prikaže propadanje slovenske vasi in rojstvo kapitalizma, farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski pa je satira zoper hlinjeno moralo. V Hlapcih je Cankar ponazoril slovenske politične razmere v prvem desetletju 20. stoletja.

Spomenika, ki sta svoj čas dvigovala veliko prahu
Na Vrhniki so spomenik Cankarju, ki ga je izdelal Ivan Jurkovič, po veliko zapletih in debatah odkrili avgusta 1930, v Ljubljani pa so "Cankarjevo kocko" pred Cankarjevim domom, ki jo je izdelal Slavko Tihec, odkrili leta 1982.

Cankar za tujce
Letos je pri frankfurtski založbi Peter Lang izšla tudi prva znanstvena monografija o Cankarju v angleščini - Mirror of Reality and Dreams. Stories and Confessions by Ivan Cankar Irene Avsenik Nabergoj. Gre za dopolnjeni tretji del slovenske izdaje monografije o Cankarju, ki je leta 2005 pri Mladinski knjigi izšla pod naslovom Ljubezen in krivda Ivana Cankarja.

A. J.