Ob tem so napovedali še gostovanje razstave v Hrvaškem državnem arhivu v Zagrebu, kamor se razstava 16 reprodukcijskih listin, ki jih je izdala Barbara Celjska, seli marca. Zgodovinski arhiv Celje sicer ne hrani nobenih izvirnih dokumentov iz časov grofov Celjskih in Barbare Celjske, je pa listine celjski arhiv pridobil iz Arhiva RS in sosednjih držav - hranijo jih Madžarski državni arhiv Budimpešta, Arhiv Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Hrvaški državni arhiv Zagreb, Državni arhiv v Varaždinu.
Z razstavo arhiv v Celju zaznamuje 600-letnico kronanja Barbare Celjske za nemško kraljico. Že s svojim naslovom opozarja na pomen abecede znanstvenega raziskovanja, ki vedno pomeni vračanje na zgodovinske vire. V konkretnem primeru razstava obravnava Barbaro Celjsko prek listinskih virov, in sicer kot ženo in sovladarico cesarja Sigismunda Luksemburškega, v glavnem pa kot vrhovno fevdalko, ki nastopa kot razsodnica v zemljiških sporih fevdalcev in zaščitnica pravnega reda.
Izbor iz 75 kilometrov gradiva slovenske arhivske kulturne dediščine
Zgodovinski arhiv Celje je sodeloval tudi pri skupnem projektu 10 arhivov, ki so izdali knjigo Arhivi - zakladnice spomina, po njihovem mnenju najpopolnejšo antologijo slovenske kulturne dediščine do zdaj. Za knjigo je 52 avtorjev s skoraj 75 kilometrov gradiva desetih slovenskih arhivov na dobrih 530 strani strnilo izjemno bogastvo, ki sega od 9. stoletja do današnjih dni.
Avtorji so prispevali strokovno podprte in poljudno napisane komentarje k 246 posamičnim dokumentom, ki jih dopolnjuje več kot 450 reprodukcij in barvita oprema knjige. Poleg vizualne privlačnosti pisne dediščine razodeva vse pomembnejše zvrsti arhivskega gradiva, prelomne dogodke, pomembne procese in znane osebnosti širšega slovenskega prostora ter tako vabi v zakladnice spomina, je poudaril vodja nadškofijskega arhiva v Ljubljani France Dolinar.
Knjiga je del kompleksnega in zahtevnega razstavnega projekta, ki se ga je leta 2011 lotilo deset arhivov. Kot je povedal urednik Andrej Nared, je namen knjige "okrepitev strokovnega sodelovanja med desetimi različnimi arhivskimi ustanovami in predstavitev jagodnega izbora oz. vsebinsko najpomembnejšega in vizualno najlepšega gradiva, ki ga hranimo v teh arhivih".
Razstava originalnih dokumentov bo na ogled od 5. marca do 10. maja v Narodnem muzeju Slovenije, pozneje bo potujoča različica razstave gostovala v več slovenskih mestih in tudi v tujini.