O postopku ga niso obvestili, prav tako pa ni imel nikakršne možnosti odgovoriti na obtožbe, ki jih sploh ne pozna, je premier še zapisal v odzivu. "Postopek izključevanja spominja na leta po komunistični revoluciji, ko so iz SAZU izključevali člane, ki niso bili po volji Kidriču in Kardelju," še piše v odzivu, objavljenem na spletni strani SDS.

Častno razsodišče PEN-a je presodilo, da premierja Janeza Janšo, ki je član Slovenskega centra PEN od leta 1988, zaradi javno izraženih stališč, ki so v nasprotju s temeljno listino PEN-a, izključijo iz organizacije. Člani Slovenskega centra PEN so se z oceno častnega razsodišča seznanili na ponedeljkovem občnem zboru.

Po besedah podpredsednika Slovenskega centra PEN Toneta Peršaka je častno razsodišče - sestavljajo ga France Bučar, Manca Košir in Neža Maurer - o Janševem članstvu v mednarodnem združenju književnikov in publicistov presojalo na pobudo 20 članov PEN-a, ki so želeli, da presodi, ali je Janša še primeren, da je član PEN-a. Pobudo za presojo sicer lahko poda deset članov, je pojasnil Peršak.
Temeljna listina PEN-a, tako Peršak, namreč člane zavezuje, da se na vseh področjih zavzemajo za svobodo misli in izražanja ter za promocijo literature. Odločitev bo dokončna, ko jo bo sprejel še upravni odbor PEN-a. To naj bi se predvidoma zgodilo v naslednjih tednih.

Sprejem je bil "simbolna gesta"
Janša je bil v PEN sprejet pred 25 leti. Kot mladega publicista, nad katerim sta visela grožnja procesa pred vojaškim sodiščem JLA in zapor, ga je želel Slovenski center PEN, kot član vplivne mednarodne organizacije PEN, zaščititi. Takratni sprejem Janše v PEN je v tistih časih predstavljal simbolno gesto, je za Dnevnik dejal Peršak. Dodal je, da je bil Janša, "vsaj kar se tiče plačevanja članarine, vesten član".

Končna odločitev pade na upravni odbor
Član častnega razsodišča PEN France Bučar poudarja, da častno razsodišče ne sodi, pač pa daje le mnenja upravnemu odboru PEN. To mnenje poda na zahtevo vsaj desetih članov društva. Upravni odbor bo tisti, ki bo odločil o zadevi, vključno z razlogi za Janševo izključitev. Ta lahko določene razloge tudi zavrne, predloži pa lahko tudi nove, ki jih častno razsodišče ni vključilo, je pojasnil Bučar. Po presoji častnega razsodišča "večina predlaganih razlogov ne pride v poštev".

Kot primer je Bučar navedel trgovino z orožjem. "Dokler ni nekdo obsojen, to ne more biti razlog za diskvalifikacijo," je poudaril. Sicer pa častno razsodišče meni, da "PEN ne more nekoga soditi za njegovo politično prepričanje, tudi če se z njim ne strinja", je še dodal Bučar.

PEN je tudi humanitarna organizacija
Slovenski center PEN je bil ustanovljen leta 1926. Pred drugo svetovno vojno je posredoval v obrambo preganjanih primorskih pisateljev in je bil med pobudniki prve mednarodne obsodbe fašizma in nacizma na kongresu v Dubrovniku leta 1933. Med samo vojno ni deloval, ponovno pa je oživel leta 1962. Združenje je takrat štelo 39 članov.
Pomemben segment PEN-a predstavlja humanitarna dejavnost. V obdobju osamosvajanja Slovenije je obveščal svetovno javnost preko mreže mednarodnega PEN-a, med vojno v Bosni in Hercegovini pa je zbiral in posredoval mednarodno pomoč pisateljem na tem območju. Po Peršakovih besedah ima PEN danes nekaj čez 100 članov; predseduje mu Edvard Kovač.
Janša: Danes imajo glavno besedo sodelavci Udbe
Janša je v odzivu še spomnil, da ga je leta 1988 kot političnega disidenta v center PEN povabil pisatelj Drago Jančar. "Takrat je bil PEN zbirališče uglednih in pogumnih literatov, ki se je boril za človekove pravice in svobodo izražanja. Danes se je v vodstvo te organizacije nateplo vse mogoče, glavno besedo pa imajo sodelavci Udbe in Ozne. Zato ne preseneča, da je ena njihovih glavnih javnih aktivnosti neprestano iskanje notranjega sovražnika in boj za privilegije pri državnih jaslih," je zapisal premier.