Knjiga, ki je izšla v zbirki Knjižnica MGL, prinaša reprezentativni izbor teatroloških študij o Bertoltu Brechtu izpod peresa svetovno priznanega hrvaškega brechtologa Darka Suvina. Knjiga Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma je prvi reprezentativni izbor Suvinovih teatroloških študij o Bertoltu Brechtu v slovenskem jeziku.

Brecht tudi pesnik
Avtor je napisal tudi daljše uvodno besedilo o Brechtu posebej za to izdajo. V njem je, tako kot tudi na predstavitvi knjige, poudaril, da Brecht ni bil le dramatik in avtor pomembnih teoretskih spisov o gledališču, temveč tudi (ali predvsem) eden največjih pesnikov svojega časa. "Vse, kar je napisal," pravi Suvin, "je imelo jasno poetsko obzorje in je podajalo nepričakovano ustvarjalno videnje bogate, toda begajoče in naposled krvave resničnosti človeških odnosov v njegovi – in moji – dobi, ki ga je tudi teoretsko povzel kot 'potujitveni učinek ali postopek' (…), s katerim nas umetniško delo pripravi do tega, da pogledamo na svet okoli sebe s svežimi očmi, trezno in natančno."

Brecht je kot pesnik zelo zanemarjen tudi v slovenskem prostoru, je menila prevajalka Seta Knop, ki je Suvinovo delo prevedla iz angleščine, pri čemer si je pomagala z izvirnimi nemškimi izrazi. In ravno to krmarjenje med jezikoma ji je, kot je povedala, povzročalo največ težav.

Prepesnitev Komunističnega manifesta
V poseben izziv ji je bil Brechtov Manifest oziroma njegova prepesnitev prvega poglavja Komunističnega manifesta v heksametrih, pri katerem ji je na pomoč priskočil pesnik in prevajalec Boris A. Novak. Kot je povedala, je prva različica zvenela bolj starinsko in parodično, a ji je pesnik svetoval, naj to spremeni, saj je želel biti Brecht ob pisanju manifesta zelo aktualen in v mislih ni imel parodije.

Tudi umetnostni zgodovinar in pesnik Miklavž Komelj, ki ga je urednica Knjižnice MGL Petra Pogorevc predstavila kot prvega bralca knjige, je poudaril, da je Brecht v slovenski zavesti premalo upoštevan kot pesnik. Spregledan je tudi njegov Manifest, ki je po Komeljevem mnenju zelo zanimiv. Brecht, ki je delo "prepesnil" leta 1945, namreč ni želel preproste posodobitve dela Karla Marxa in Friedricha Engelsa iz sredine 19. stoletja, kakršna bi bil danes, denimo, strip. Od bralca je zahteval intelektualni napor. Odtujil ga je iz sedanjosti zato, da bi mu delo predstavil prek antično zvenečih verzov, je pojasnil Komelj.

Didaktični pesnik, ki si želi sprememb
Prav tako prva bralka, antropologinja Svetlana Slapšak, je dejala, da se je Brecht zgledoval po rimskih antičnih pisateljih, ki v nasprotju z grškimi intelektualci niso živeli v demokraciji, ampak so si kot Brecht želeli sprememb. Obenem je zanje značilno, da poučujejo državljane, jim svetujejo in jim prenašajo praktična znanja. Tako tudi Brecht prevzame vlogo didaktičnega pesnika in s tem, ko izbere rimskega intelektualca, zavzame položaj delavca v kulturi, razmišlja Slapšakova.

Konceptom je dal meso
Suvin je spregovoril o svojem ukvarjanju z Brechtom. Kot je dejal, je bil Brecht zanj kot še za marsikoga drugega v 50. letih minulega stoletja nekakšna alternativa idejnim režimom. Nekateri so rešitev iskali v konceptih, pri čemer je omenil intelektualce okoli filozofskega časopisa Praxis, Brecht pa je po Suvinovih besedah konceptom dal tudi meso, kar po njegovem mnenju zmore le umetnost.

Spremno besedo h knjigi je zapisal Aldo Milohnić, ki je na predstavitvi dela spomnil na Suvinova prejšnja referenčna dela, kot so Dva vida dramaturgije, Dijalektika u teatru in Uvod v Brechta, opozoril pa še, da je zelo malo Suvinovih del prevedenih v slovenščino.