Mina je namreč letošnja dobitnica britanske nagrade za najboljši kriminalni roman, theakstons old peculier. Nagrajeno kriminalko The End of the Wasp Season so razglasili za odličen primer žanra "tartain noir", kar je seveda namig na avtoričino škotsko poreklo.

Samomor: eden redkih tabujev
Kriminalka se vrti okrog motiva samomora in umora v času recesije. "To je roman o finančni krizi in o tektonskih spremembah v družbi," je o svoji deveti knjigi dejala avtorica. "Mislim, da knjiga kar preseneča, saj govori o samomoru, o katerem se sicer ne govori prav pogosto," je dodala.

"Tečna krava"
Rdeča nit zgodbe je preiskava umora v bogatem predelu Glasgowa, ki ga vodi visoko noseča kriminalistka Alex Morrow, sicer stalna protagonistka Mininih romanov. V nadaljevanju zgodbe se izkaže, da je umor povezan s samomorom nekega bogatega bankirja v Kentu. Pisateljici je lik Alex Morrow zelo pri srcu: "Kot lik jo imam neznansko rada. Tečna krava je - tako naveličana, da se pretvarja, da je slabe volje. Ne trudi se vedno ugajati ljudem."

Kot še piše Guardian, je škotska pisateljica prva ženska avtorica po letu 2008, ki je prejela omenjeno nagrado; poleg priznanja in najbrž večje prodaje zanjo to pomeni tudi 3.000 funtov (oz. 3.800 evrov). Na podelitvi v Harrogatu je pisateljica natresla tudi nekaj zanimivih misli o tem, kako bodo e-knjige po njenem spremenile prihodnost založništva in celo narave same književnosti. "Ljudi v založništvu je trenutno na smrt strah," pravi. Nihče ne ve, kaj se prodaja, ker se tržišče zaradi Kindla in elektronskega založništva tako temeljito spreminja. Priča smo tektonskemu premiku v tem, kako zgodbe pricurljajo v svet."

Revolucija, še večja od tiste v glasbeni industriji
Ker vse več ljudi bere predvsem prek elektronskih bralnikov, se tradicionalne založniške norme - denimo to, da je roman povprečno dolg 350 strani - spreminjajo. "Zakaj je to enota? Zakaj ni enota 18 ali pa morda 150 strani, kar je bilo doslej novela, in ne roman? V elektronskih medijih je lahko roman." Revolucija v literarnem svetu je, je prepričana Mina, še večja od tiste, ki je pretresla glasbeno industrijo - ljudje navsezadnje še vedno poslušajo triminutne pesmi, berejo pa v drugačnih enotah: prijemi, kot so na primer napeti zaključki poglavij, bodo v prihodnosti vse manj pomembni.