Omerza v knjigi opisuje že t. i. predigro pobude za Novo revijo (1979), pobudo samo, ki je nastala leta 1980, poznejše težavno dveletno nastajanje revije in nato turbulentno izhajanje od prve do 95. številke, ki je izšla leta 1990, so sporočili iz Mohorjeve založbe.

Po Omerzovih besedah so pomembna prva leta delovanja Nove revije, ki so pripomogla k demokratizaciji in posledično tudi osamosvojitvi Slovenije. Revija iz tistih časov nima dosti skupnega z založbo, ki je šla lani v stečaj, je poudaril.

Ključni družbeni akter osemdesetih
Osrednjo vlogo je imela Nova revija v 80. letih minulega stoletja, saj je najedala takratni nedemokratični socialistični sistem. Gre za enega najpomembnejših dejavnikov slovenske demokratizacije, je prepričan Omerza.

V knjigi je precej dokumentov objavljenih prvič. Med njimi so dokumenti Udbe, ki pričajo o tem, kako je spremljala in nadzorovala Novo revijo, in dokumenti predsedstva SRS in sveta za varstvo ustavne ureditve. Nekaj je tudi partijskih dokumentov iz arhivov.

Prelomna številka 57
Posebno poglavje je namenjeno znameniti 57. številki iz leta 1987, ki je vsebovala prispevke za slovenski nacionalni program. Omerza raziskuje ozadja in reakcije takratnega režima, zanimala ga je tudi geneza nastajanja te številke, od konca leta 1985. Dokumentacija je pomanjkljiva, saj je večina dokumentov uničenih.

V knjigi beseda teče tudi o članih Nove revije t. i. novorevijaših. Avtorja so zanimali predvsem pogledi partije, Udbe na člane revije, analiziral pa je tudi pisanje takratnih medijev.

Potrebe po novi Novi reviji ni več
Po Omerzovem mnenju danes Nova revija ali podobna publikacija ni več potrebna, ker živimo v demokratičnem svetu, kjer lahko vsak pove, kar želi, z izjemo klevetanja in žaljenja. Takrat pa so se oglašali le pogumni intelektualci. Nova revija si je prva upala objavljati prispevke o tabujih, pogosto o preteklosti, in članke, v katerih so bile razvidne zahteve po demokratizaciji družbe in svobodi izražanja.

Danes je glede svobode govora tisočkrat boljše, kot je bilo, še vedno pa ne moremo govoriti o stoodstotni svobodi, meni Omerza, ki želi s knjigo spomniti na nekdanji socialistični čas, ki sta mu vladala enostrankarski sistem in politična policija.

Iz tistega obdobja se moramo naučiti, kakšna družba ne sme biti, je še dejal Omerza, ki je prispeval članek za številko revije iz leta 1990, sicer pa ni bil član kroga novorevijašev.